Izbris zapisa na družbenem omrežju in v časopisu - IPRS

Izbris zapisa na družbenem omrežju in v časopisu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.02.2022 Številka: 07121-1/2022/140 Kategorije: --> Kategorije: Mediji, Pravica do pozabe, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste na Facebooku v zaprti skupini med prijatelji objavili določen zapis. Ta zapis je nekdo fotografiral in ga brez vaše privolitve objavil na drugem družbenem omrežju. Naknadno ste opazili, da je določen časopis objavil vašo objavo. Svoj zapis ste izbrisali, zanima vas, ali lahko zahtevate izbris objavljene fotografije vašega zapisa. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja
8. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). Objava podatkov na družbenem omrežju pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru objave podatkov posameznika gre lahko za poseg v zasebnost in osebnostne pravice iz
9. člena Ustave RS, kar sodi v pristojnost sodišč. V opisanem primeru bi lahko, če so izpolnjeni določeni pogoji, prišlo tudi do storitve katerega od kaznivih dejanj, ki jih določa Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 in naslednji; v nadaljevanju KZ-1) – npr. kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov (
10. člen KZ-1) ali katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro iz
11. poglavja KZ-
12. V takem primeru vam svetujemo, da se obrnete na policijo ali državnega tožilca. Nadalje lahko posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, na podlagi
13. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. V kolikor so podane predpostavke odškodninske odgovornosti, lahko posameznik zahteva tudi povrnitev škode. Glede medijskih objav IP na splošno pojasnjuje, da mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v
14. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zato tehtati zlasti med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna. Pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in torej v vsakem konkretnem presojati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost. Ena od pravic, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, je v členu 17 urejena pravica do izbrisa. Na tej podlagi ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec (npr. Facebook ali drugo družbeno omrežje) brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja (oz. v roku enega meseca) izbrisati. Ta pravica je omejena na taksativno naštete primere, ki so določeni v členu 17