Izdaja potrdila o veljavnosti OZZ staršu, ki ni nosilec zavarovanja otroka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.09.2009 Številka: 0712-408/2009/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, prejeli smo vaše vprašanje z dne
- 2009, v katerem pojasnjujete, da v primerih, ko kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ) ni mogoče izdati takoj ali če je treba izdati novo KZZ, ker se spremeni kateri od podatkov, jo zavarovana oseba izgubi ali je KZZ poškodovana oziroma okvarjena tako, da njena uporaba ni več mogoča, Zavod izda zavarovani osebi potrdilo, s katerim ta začasno izkazuje lastnost zavarovane osebe – potrdilo o veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja (potrdilo). Potrdilo vsebuje tako podatke o zavarovani osebi kot tudi o zavezancu za plačilo prispevka (ZZZS številka, registrska številka, naziv, naslov, dejavnost…). Pojavlja se vam vprašanje, ali Zavod takšno potrdilo lahko izda oziroma izroči tudi drugemu od staršev, po katerem otrok sicer ni zavarovan, saj je v potrdilu naveden tudi zavezanec za prispevek, torej zaposlitev drugega starša, ki je nosilec zavarovanja. Razkritje zaposlitve je problematično v primerih, da starša nista več v zakonski zvezi ali izvenzakonski skupnosti, sta sprta, ipd. Zanima vas, ali mora starš v primeru, ko otrok ni zavarovan po njem in na Zavodu zahteva izdajo potrdila, predložiti pooblastilo drugega starša – nosilca zavarovanja, ali pa se šteje, da gre za potrdilo o otrokovem zavarovanju, s katerim pa je tudi drugi od staršev, po katerem otrok ni zavarovan, lahko seznanjen, kljub temu, da potrdilo vsebuje podatke o zaposlitvi nosilca zavarovanja. Dodajate še, da se pri izdaji KZZ ta problem ne pojavlja, saj so ti podatki vpisani v mikroprocesor KZZ in so dostopni samo z uporabo ustrezne informacijske tehnologije. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Starši so v pravicah in dolžnostih, da v času trajanja roditeljske pravice skrbijo za svoje otroke, njihove pravice in koristi, izenačeni. Kadar nastopajo v zakonitem zastopstvu svojih otrok, je pomembno, da organ ugotovi njihovo identiteto in sorodstveno razmerje (svojstvo starša). Zgolj dejstvo razveze ali prenehanja izvenzakonske skupnosti na izvrševanje roditeljske pravice nima vpliva. Z nastopom polnoletnosti oziroma po prenehanju roditeljske pravice, otrok nastopa v pravnem prometu sam. V okviru pravice do vpogleda v lastne podatke so starši v zastopstvu otroka upravičeni do vpogleda v otrokove osebne podatke v enakem obsegu in vsebini kot bi pripadel otroku. Prav tako so v zastopstvu otroka upravičeni do enakega potrdila iz uradne evidence, kot bi ga prejel otrok. Dejstvo, ali so nosilci obveznega zdravstvenega zavarovanja otroka, ali ne, po mnenju Pooblaščenca na njihove pravice in obveznosti ne vpliva. Pooblastilo je na področju varstva osebnih podatkov vedno dolžan predložiti tisti, ki za seznanitev s posameznikovimi osebnimi podatki nima podlage v zakonu. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 v
- odstavku
- člena določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov na področju javnega sektorja, kamor spada tudi zavod, so podrobneje določene v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zbirke podatkov na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja so po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – tretje uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG, 91/07, 71/08 in 76/08; ZZVZZ): evidenca o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, evidenca o zavezancih za prispevek in evidenca o izvajalcih zdravstvene dejavnosti . V evidenci o zavarovanih osebah Zavod vodi naslednje podatke: osebno ime, identifikacijska številka (ZZZS številka), številka kartice zdravstvenega zavarovanja, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče, datum smrti, državljanstvo, poklic, ki ga opravlja, številka delovnega dovoljenja in datum poteka veljave delovnega dovoljenja, podatki o zavarovanju, IP številka, kategorija invalidnosti (I, II, III), podatki o družinskem članu (osebno ime, EMŠO, naslov, zavarovanje družinskega člana, sorodstveni odnos do nosilca zavarovanja, datum veljave potrdila o šolanju), podatki o osebnem zdravniku zavarovane osebe, podatki o obravnavi pred imenovanim zdravnikom zavoda oziroma zdravstveno komisijo, podatki o zdravstvenih storitvah, podatki o poškodbah po tretji osebi, podatki o denarnih dajatvah, podatki o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih, podatki o izdanih zdravilih na recept. - Vpogled v lastne osebne podatke po ZVOP-
- Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica in je kot taka določena že v Ustavi RS. Po določbi
- odstavka
- člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06; Ustava RS) se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ta pravica posameznika je konkretizirana v določbi
- čl. ZVOP-1, po kateri je upravljavec osebnih podatkov v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ima pravico v te podatke vpogledati, jih prepisati ali kopirati. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan tudi potrditi, ali se podatki v zvezi s posameznikom obdelujejo ali ne (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Pri tem je upravljavec dolžan posamezniku posredovati tudi seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Prav tako je upravljavec osebnih podatkov posamezniku dolžan dati informacije o namenu obdelave in o vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Iz ZZVZZ ni mogoče neposredno ugotoviti, da je podatek o zavezancu tudi del evidence o zavarovanih osebah, ker nabor podatkov ni dovolj natančen. V tem pogledu je ZZVZZ tudi pomanjkljiv, saj ne zadosti ustavni zahtevi po določenosti obdelave osebnih podatkov z zakonom . Naslovnik zakona namreč ne ve, kaj vsebujejo »podatki o zavarovanju«. Prav tako ne ve, kaj obsegajo podatki o »zavarovanju družinskega člana«. Kolikor pa je Zavod v evidenco o zavarovanih osebah v vseh primerih kot podatek o zavarovanju vključil tudi podatek o zavezancu za prispevek, gre za podatek, ki je del lastnih osebnih podatkov zavarovane osebe, ne glede na dejstvo, da je ta zavarovana kot družinski član po nosilcu zavarovanja in sama nima zavezanca. Tako je do vpogleda (prepisa ipd.) v lastne osebne podatke po
- členu ZVOP-1 upravičen tudi zakonec, ki je kot družinski član zavarovan po drugem zakoncu, v določenih primerih celo razvezani zakonec . Dokler gre za njegove lastne osebne podatke, je do njih upravičen na podlagi Ustave RS in ZVOP-1 ne glede na domnevne dejanske okoliščine, iz katerih izhaja potencialno nezadovoljstvo nosilca zavarovanja, ker so nekateri njegovi osebni podatki tudi del lastnih podatkov po njem zavarovanega družinskega člana. Na enaki pravni podlagi je do vpogleda v lastne osebne podatke upravičen polnoletni družinski član – otrok. V času mladoletnosti otrok za njihove pravice in koristi skrbijo starši. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – prvo uradno prečiščeno besedilo; ZZZDR) v
- členu določa, da imajo starši zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. V času otrokove mladoletnosti torej za njegove pravice in koristi skrbijo starši.
- člen ZZZDR določa, da roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je takrat, ko ta dopolni osemnajst let , izjemoma pa se roditeljska pravica tudi podaljša, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje koristi in pravice . Roditeljska pravica pa ne preneha zaradi razveze zakonske zveze oziroma prenehanja izvenzakonske skupnosti, saj po tretjem odstavku
- člena ZZZDR tisti od staršev, ki ne živi z otrokom, soodloča o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov bodoči razvoj, po tretjem odstavku
- člena in po
- členu ZZZDR pa ohrani pravico do osebnih stikov z otrokom. Ker torej mladoletne otroke zastopajo starši (
- člen ZZZDR), med drugim starši v imenu otroka lahko tudi izvedejo vpogled v lastne osebne podatke. Pri skrbi za otrokove pravice in koristi so starši enakopravni, roditeljska pravica namreč pripada skupaj očetu in materi. - Pridobitev potrdila iz uradnih evidenc. Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila oziroma druge listine veljajo za javne listine . Zavod kot nosilec javnega pooblastila o dejstvih iz uradnih evidenc prav tako izdaja potrdila. Naravo takšnega potrdila ima po mnenju Pooblaščenca tudi KZZ. Iz vašega opisa je razbrati, da potrdilo-KZZ Zavod izda na zahtevo kateregakoli od staršev, kar je po naši oceni upoštevaje določbe o trajanju roditeljske pravice pravilno. Pisno potrdilo, ki po vaših navedbah začasno nadomešča KZZ, ima ravno tako pravno naravo potrdila iz uradne evidence, zato pogojevanje pravice starša, da ga kot zakoniti zastopnik otroka pridobi le ob predložitvi pooblastila nosilca zavarovanja, po mnenju Pooblaščenca ni utemeljeno. Kot že navedeno zgoraj so starši pri skrbi za otrokove pravice in koristi enakopravni, njihove dolžnosti in pravice izhajajo iz roditeljske pravice, ki pripada obema skupaj in ne iz dejstva zdravstvenega zavarovanja (kar bi posledično pomenilo, da bi imel nosilec zavarovanja zaradi tega več pravic ali obveznosti). Ob obravnavi potrdil iz uradnih evidenc pa ni mogoče obiti vprašanja, ali je za potrditev urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja res potrebna tudi navedba zavezanca za prispevek, saj se za samo dejstvo o urejenosti zavarovanja to ne kaže kot pomembno. V tem delu Pooblaščenec Zavodu svetuje, naj premisli o tem, zakaj je navedba zavezanca za prispevek ob potrjevanju urejenosti zavarovanja potrebna. Nadomestilo za nego otroka namreč lahko uveljavlja tudi tisti od staršev, ki ni nosilec zavarovanja, in v tem oziru podatek za izbranega zdravnika ni pomemben. Na vaše vprašanje glede potrebnosti predložitve pooblastila pa odgovarjamo, da je pooblastilo na področju varstva osebnih podatkov vedno dolžan predložiti tisti, ki za seznanitev s posameznikovimi osebnimi podatki nima podlage v zakonu. S k l e p Starši so v pravicah in dolžnostih, da v času trajanja roditeljske pravice skrbijo za svoje otroke, njihove pravice in koristi, izenačeni. Kadar nastopajo v zakonitem zastopstvu svojih otrok, je pomembno, da organ ugotovi njihovo identiteto in sorodstveno razmerje (svojstvo starša). Zgolj dejstvo razveze ali prenehanja izvenzakonske skupnosti na izvrševanje roditeljske pravice nima vpliva. Z nastopom polnoletnosti, osebe, ki so popolnoma poslovno sposobne, za svoje pravice in pravne koristi skrbijo same. Kolikor bi po otrokovi polnoletnosti starši še naprej hoteli nastopati v vlogi njegovih zastopnikov, je organ dolžan preveriti morebiten obstoj odločbe o podaljšanju roditeljske pravice. Prav tako je organ dolžan odreči svojstvo stranke v postopku staršem, če ugotovi, da je otrok pridobil popolno poslovno sposobnost že pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Ob izdaji potrdila iz uradne evidence naj Zavod premisli, ali je podatek o zavezancu za prispevek pomemben. Če podatek za dejstvo, ki ga organ potrjuje, ni pomemben, naj ne bo vsebovan v potrdilu iz uradne evidence. Sam zapis podatka na potrdilu (ali njegova odsotnost) pa ne vpliva na pravico posameznika do vpogleda v lastne osebne podatke po
- členu ZVOP-1, ki jo v času trajanja roditeljske pravice za otroke izvajajo starši. S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026