Izdajanje skupnih odločb souživalcem družinske pokojnine - IPRS

Izdajanje skupnih odločb souživalcem družinske pokojnine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.09.2014 Številka: 0712-33/2014/2 Kategorije:Upravni postopki --> Kategorije: Upravni postopki na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec) ste naslovili zgoraj navedeno zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) na podlagi
3. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 96/2012 in 39/2013, v nadaljevanju ZPIZ-2) nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in v okviru svojih obveznosti vodi postopke za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.ZPIZ je v okviru prenove informacijsko - komunikacijskih tehnologij in v skladu z določbami Uredbe o upravnem poslovanju (UUP - Ur.l. RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/08, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) izvedel projekt za izgradnjo novega sistema upravljanja z dokumentarnim gradivom za vse postopke uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V svoje postopke bo tako uvajal brezpapirno poslovanje, ob uporabi izvirno digitalnega dokumentarnega gradiva, s ciljem zagotavljanja večje učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja.Po
4. členu ZPIZ-2 se pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur.l. RS, št. 24/06 - UPB2 s spremembami in dopolnitvami), če ni s tem zakonom drugače odločeno.V
5. členu ZUP določa, da morajo po tem zakonu postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. ZPIZ, kot upravljavec osebnih podatkov, v vseh postopkih uveljavljanja pravic skrbno sledi zahtevam ZUP, prav tako tudi določbam Zakona o varstvu osebni podatkov (ZVOP - Ur.l. RS, št. 86/04 - UPB2 s spremembami in dopolnitvami).ZPIZ v postopkih priznanja pravic do družinske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali upokojencu odloča o zahtevku upravičenca do pokojnine z odločbo, ki se izda vsakemu polnoletnemu družinskemu članu oziroma v primeru mladoletnih otrok staršu, ki izvršuje roditeljsko dolžnost. Skupna odločba učinkuje naproti posameznim upravičencem individualno, saj so upravičenci znani in morajo biti imenovani v izreku odločbe, v obrazložitvi pa morajo biti za vsakega upravičenca posebej navedeni razlogi, ki se nanašajo nanj. Takšno odločbo je potrebno vsakemu upravičencu vročiti osebno po
6. členu ZUP-a (npr. materi kot zakonitemu zastopniku za mladoletne otroke osebno in polnoletnemu otroku osebno), saj imajo vsi upravičenci pravico do svojega pritožbenega roka in do vlaganja vseh pravnih sredstev.Ob takšnem ravnanju se vam postavlja vprašanje, ali ZPIZ z izdajo tako imenovane »skupne odločbe«, v kateri so navedeni v izreku vsi družinski člani, ki uveljavljajo pravico (ime in priimek ter rojstni datum družinskega člana), postopa zakonito. Pravica do družinske pokojnine je namreč izvedena pravica, njena višina, datum priznanja le te in njeno izplačilo pa je odvisno od števila družinskih članov, ki imajo do nje pravico in datuma vložitve zahteve za priznanje te pravice in njeno izplačilo.V primeru, ko je bila družinskemu članu že priznana pravica do družinske pokojnine, naknadno pa je zahtevo za priznanje pravice vložil še drug družinski član, se zaradi vstopa novega družinskega člana prvemu družinskemu članu od določenega datuma dalje, prizna pravica do družinske pokojnine v nižjem znesku, kot jo je prejemal. Kot že navedeno, je višina družinske pokojnine odvisna od števila družinskih članov, zato se vam postavlja vprašanje, kako zaradi vstopa ali odpada družinskega člana utemeljiti spremembo njene višine brez razkritja osebnih podatkov. Vprašanje varstva osebnih podatkov je zlasti pomembno v primerih, ko družinsko pokojnino po zavarovancu oziroma po upokojencu uveljavljajo družinski člani različnih družin (npr. razvezana vdova, nezakonski otrok).Na podlagi opisane problematike Pooblaščenca prosite za mnenje oziroma stališče glede izdaje skupne odločbe upravičencem do družinske pokojnine in nejasnosti zaradi varovanja osebnih podatkov drugih upravičencev, razkritih z isto odločbo.Ker avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
7. točke
8. odstavka
9. člena ZVOP-1 ter
10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da ni pristojen za tolmačenje določb ZUP in določb ZPIZ-2, zaradi česar je predmetno mnenje podano izključno z vidika določb ZVOP-
11. Osebni podatki upravičencev do družinske pokojnine, ki so bili pridobljeni in uporabljeni za namen odločitve, po mnenju Pooblaščenca znotraj kroga upravičencev ne uživajo varstva osebnih podatkov, pri čemer pa so vsi, ki so se v okviru postopka odločanja seznanili z osebnimi podatki drugih oseb, dolžni le-te varovati in so odgovorni za kršitev varstva osebnih podatkov v primeru nezakonite nadaljnje obdelave (npr. razkrivanja drugim, javne objave ipd). Vsi družinski člani, ki so upravičeni do družinske pokojnine, se po mnenju Pooblaščenca štejejo kot stranke upravnega postopka, v katerem ZPIZ odloča o pravici do družinske pokojnine, zaradi česar izdaja skupne odločbe, v kateri so tako v izreku odločbe kot tudi v njeni obrazložitvi navedeni osebni podatki vseh oseb, ki jim je priznana družinska pokojnina, ni v nasprotju z določbami ZVOP-1.Obrazložitev:
12. člen ZVOP-1, ki je splošne narave, v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakona ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, v drugem odstavku pa je določeno, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
13. členu ZVOP-1 je nadalje še določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določeni in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da je njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno ločevati med osebnimi podatki, ki se zbirajo zgolj za namene vzpostavitve in vodenja raznih evidenc oz. registrov, ter med osebnimi podatki, ki se zbirajo za namene odločanja v upravnih, sodnih in drugih postopkih. Kadar se osebni podatki zbirajo zgolj za namene vzpostavitve in vodenje raznih evidenc oz. registrov, je obdelava osebnih podatkov praviloma določena v področnem zakonu, ki določa vodenje posamezne zbirke, njeno vsebino, način zbiranja osebnih podatkov, čas shranjevanja osebnih podatkov in namen uporabe zbranih osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov se v takšnem primeru šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo v skladu z zakonom, ki določa vzpostavitev in vodenje posamezne zbirke osebnih podatkov. Kadar vzpostavitev in vodenje posamezne zbirke osebnih podatkov v zakonu ni posebej določeno, je vzpostavitev in vodenje zbirke zakonito, če se osebni podatki zbirajo oz. obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika. Ob tem je potrebno opozoriti, da se določbe tretjega in četrtega odstavka
14. člena (za javni sektor) ter določbe drugega in tretjega odstavka
15. člena ZVOP-1 (za zasebni sektor) že same po sebi štejejo kot neposredna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov, poleg tega pa se kot neposredna zakonska podlaga za vzpostavitev in vodenje zbirk osebnih podatkov štejejo tudi določbe VI. dela ZVOP-1 (področne ureditve).Kadar se osebni podatki zbirajo za odločanja v upravnih, sodnih in drugih postopkih, se takšno zbiranje in nadaljnja uporaba oz. obdelava osebnih podatkov z vidika določb
16. in
17. člena ZVOP-1 šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo in nadalje uporabljajo v skladu s procesnim in drugim zakonom, ki določa pravila posameznega postopka oziroma kriterije za priznanje uveljavljane pravice. Navedeno velja tudi za izdajanje t.i. skupnih upravnih odločb, s katerimi pristojni organ v enem upravnem postopku odloči o pravicah oz. obveznostih več oseb. Pri odločanju o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kamor spada tudi pravica do družinske pokojnine, se torej obdelava osebnih podatkov za te namene šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo in nadalje uporabljajo skladno z zakonom, ki določa pravila postopka. Kot je razvidno že iz vašega dopisa, mora ZPIZ pri odločanju o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja postopati po določbah ZUP, v kolikor ni v ZPIZ-2 drugače določeno. To z vidika določb ZVOP-1 pomeni, da je zbiranje in uporaba osebnih podatkov, ki jih ZPIZ zbere za namene odločanju o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zakonita, če se osebni podatki zbirajo in uporabljajo v skladu z določili ZUP in ZPIZ-2, pri čemer je treba opozoriti, da določbe ZUP in ZPIZ-2 glede uporabe osebnih podatkov zavezujejo tako ZPIZ, ki kot organ odloča o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi stranke postopka in stranske udeleženca oz. osebe, ki v postopek vstopajo zaradi varovanja svoji pravnih koristi.Kot izhaja iz
18. člena ZPIZ-2, po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz
19. člena tega zakona, pridobijo pravico do družinske pokojnine otroci, pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani). Družinska pokojnina se v skladu z določbami
20. člena ZPIZ-2 odmeri od osnove, določene v
21. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 %, za dva v višini 80 %, za tri v višini 90 % ter za štiri ali več v višini 100 % osnove. Iz zgoraj navedenih določb ZPIZ-2 tako izhaja, da je višina družinske pokojnine odvisna od števila družinskih članov. Po določbi
22. člena ZUP so zato vsi družinski člani, ki so upravičeni do družinske pokojnine, štejejo kot stranke enega upravnega postopka, v katerem ZPIZ odloča o pravici do družinske pokojnine, zaradi česar izdaja skupne odločbe, v kateri so tako v izreku odločbe kot tudi v njeni obrazložitvi navedeni osebni podatki vseh oseb, ki jim je priznana družinska pokojnina, ni v nasprotju z določbami ZVOP-
23. Osebni podatki upravičencev do družinske pokojnine, ki so bili pridobljeni in uporabljeni za namen odločitve, po mnenju Pooblaščenca znotraj kroga upravičencev ne uživajo varstva osebnih podatkov, pri čemer pa so vsi, ki so se v okviru postopka odločanja seznanili z osebnimi podatki drugih oseb, dolžni le-te varovati in so odgovorni za kršitev varstva osebnih podatkov v primeru nezakonite nadaljnje obdelave (npr. razkrivanja drugim, javne objave ipd). Pooblaščenec v zvezi z izdajo skupnih odločb še opozarja, da mora ZPIZ pri izdajanju skupnih odločb upoštevati načelo sorazmernosti iz
24. člena ZVOP-1, kar pomeni, da lahko v izreku in obrazložitve odločbe navede le tiste osebne podatke upravičencev, ki so po obsegu primerni, da se zagotovi tako izvršitev izdane odločbe, kot tudi pravna varnost oz. pravica strank, da lahko učinkovito uveljavljajo pravna sredstva zoper izdano odločbo, kar pomeni, da morata izrek in obrazložitev odločbe obsegati podatke, določene v
25. in
26. členu ZUP. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026