Izjava zaposlenega o (ne)obstoju sorodstvenega razmerja s poslovnimi partnerji podjetja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.03.2007 Številka: 0712-279/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,prejeli smo vaše vprašanje z dne
- marca 2007:ali ste dolžni podpisati izjavo, na podlagi katere s podpisom izjavljate, da ste ali niste v kakršnem koli sorodstvenem razmerju z vašimi poslovnimi partnerji. Kot navajate, zahtevajo v podjetju ime in priimek, naziv podjetja in sorodstveno razmerje, pri čemer zadeva nima zveze z vašo pogodbo o zaposlitvi. Razlog za to naj bi bilo ugotavljanje transfernih cen med povezanimi osebami.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov predstavlja
- člen ZVOP-
- Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Iz vašega vprašanja izhaja, da gre v vašem primeru najverjetneje za pravno osebo zasebnega sektorja, kamor v skladu z določbami ZVOP-1 sodijo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe ali gospodarske javne službe ali obrt, in osebe zasebnega prava. V zasebni sektor v skladu z ZVOP-1 sodijo tudi javni gospodarski zavodi, javna podjetja in gospodarske družbe, ne glede na delež oziroma vpliv države, samoupravne lokalne skupnosti ali samoupravne narodne skupnosti.Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko v skladu
- odst.
- člena ZVOP-1 obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Obravnavano področje ureja Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), ki v
- členu določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
- člen ZDR tako dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu pod pogojem, da je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj podatke delavca potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da so podatki potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih od delavca ne sme zahtevati, delavec pa jih ni dolžan posredovati.Delodajalec ima v zasebnem sektorju možnost, da obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve. Informacijski pooblaščenec pa opozarja, da je zakonodajalec področje, v katerega sodi vaše vprašanje, glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDDPO-2) in ZDR) in zaradi specifičnosti področja ne dopušča avtonomije strank.Navajate, da naj bi bila podlaga za zbiranje osebnih podatkov v vašem primeru ugotavljanje transfernih cen med povezanimi osebami. Transferne cene opredeljuje ZDDPO, ki med drugim opredeljuje pojem povezane osebe in v zvezi s tem določa obveznosti zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb t.j. pravnih oseb domačega in tujega prava.ZDDPO-2 v
- členu določa, da se za povezani osebi štejeta zavezanec rezident (zavezanec, ki ima v Sloveniji sedež v Sloveniji ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva) ali nerezident (zavezanec, ki ne izpolnjuje pogojev glede sedeža ali kraja dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji) in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec, med drugim, če imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali v dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.
- člen zakona pa določa, da se za povezani osebi štejeta, med drugim rezidenta, če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Isti člen prav tako določa, da se za povezani osebi štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.Za družinske člane se v teh primerih šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe (
- odstavek
- člena ZDDPO-2).Navedene določbe so pomembne za ugotavljanje prihodkov in odhodkov zavezanca, saj se pri tem upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve. ZDDPO-2 v
- členu določa, da zavezanec, povezana oseba po
- členu tega zakona, zagotavlja in hrani podatke o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Prav tako mora zavezanec, povezana oseba po
- členu tega zakona, na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora predložiti podatke v zvezi z določitvijo primerljivih tržnih cen v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.Pooblaščenec meni, da ima delodajalec v primeru, ki ga opisujete, pravico od vas zahtevati navedene podatke samo v primeru, da ste ne le zaposleni, pač pa (tudi) družbenik (solastnik) v podjetju, z najmanj 25% deležem (upoštevaje tudi deleže družinskih članov), ali če ste član organa upravljanja ali nadzora (član uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora), saj se določbe ZDDPO-2 nanašajo le na statusna razmerja. Šele po tem, ko delodajalec ugotovi, da dosegate prag 25%, ima nato zaradi transfernih cen pravico zahtevati podatke o družinskih članih, a le tistih, ki so tudi sami ali skupaj najmanj 25% lastniki ali člani organov upravljanja ali nadzora v katerihkoli subjektih, ki jih določa ZDDPO-2 kot zavezance. Vsekakor pa mora delodajalec pri tem zagotoviti spoštovanje vseh določil ZVOP-1 glede zavarovanja omenjene zbirke osebnih podatkov, zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, pravice do vpogleda in zagotavljanja, da se podatki nadalje obdelujejo le v z zakonom določene namene.Na koncu Pooblaščenec še opozarja na določbo
- člena ZVOP-1, ki določa rok hrambe osebnih podatkov. Ta člen namreč določa, da se osebni podatki lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. V skladu s tem mora podjetje zbrane osebne podatke po izpolnjenem namenu uporabe zbrisati, uničiti, blokirati ali anonimizirati, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače.V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas vljudno pozdravljam.Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026