← Slovenija

Izločitev dokazov po sodbi ustavnega sodišča - IPRS

Izločitev dokazov po sodbi ustavnega sodišča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.04.2015 Številka: 0712-1/2015/955 Kategorije:Sodni postopki, Telekomunikacije in pošta, Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Sodni postopki, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da naj bi bil vaš mož v priporu, ter da naj bi sodišče zavračalo njegove zahtevke za izločitev določenih dokazov zoper njega, podane na podlagi sodbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/13 z dne 03.07.2014, s katero je bilo zavoljo prekomernega posega v ustavne pravice uporabnikov elektronskih komunikacij razveljavljeno XIII. poglavje ZEKom-1, ki je določalo obvezno in neselektivno hrambo določenih podatkov o prometu. V zvezi s tem sprašujete:
  3. Kako vpliva razveljavitev zadevnih členov ZEKom-1 na tekoče in še nepravnomočno končane postopke?
  4. Ali se dokazi pridobljeni na podlagi razveljavljenih določb morajo iz spisov izločiti kot protiustavni (v smislu
  5. člena Ustave RS)?
  6. Prosite še za nasvet, na koga se še lahko obrnete za dodatno mnenje v zvezi s tem.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  7. točke
  8. odstavka
  9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-65/13 z dne 3.7.2014 ugotovilo, da je hramba prometnih podatkov, kot jo je določalo XIII. poglavje ZEKom-1, predstavljala nesorazmerni poseg v in s tem kršitev ustavno določene človekove pravice do varstva osebnih podatkov (
  11. člen Ustave). Posledično je razveljavilo vse člene navedenega poglavja, operaterjem pa naložilo, naj že shranjene podatke nemudoma izbrišejo.Zakon o ustavnem sodišču v
  12. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, »ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno«. Zakon o kazenskem postopku v
  13. odstavku
  14. člena dalje določa, da »sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza«. Glede na načelo delitve oblasti in razdelitve pristojnosti, se IP ne sme vmešavati v sodno vejo oblasti in se spuščati v presojo ali predstavljajo dokazi, pridobljeni iz podatkov, shranjenih na podlagi razveljavljenega XIII. poglavja ZEKom-1, kršitev človekovih pravic in bi jih bilo potrebno v kazenskih postopkih, ki do dne objave odločbe US v Uradnem listu (18.7.2014) še niso bili pravnomočno zaključeni, tudi izločiti. Odločitev o izločitvi dokazov, ki temeljijo na kršitvah ustavno določenih človekovih pravic, seveda lahko sprejme zgolj pristojno sodišče.Obrazložitev:Uvodoma pojasnjujemo, da je odločanje o zakonitosti posameznih dokazov v celoti pristojnosti sodišča, ki vodi konkretni kazenski postopek. IP lahko zatorej v zvezi z vašimi vprašanji poda zgolj splošna pojasnila glede zadevne zakonodaje, vse konkretne zahtevke v zvezi z izločanjem dokazov pa morate uveljavljati pred pristojnim sodiščem oz. kasneje v postopku s pritožbo in drugimi pravnimi sredstvi.Upoštevaje navedeno, IP poda svoje mnenje glede zakonitosti dokazov, pridobljenih iz t.i. retencijske zbirke prometnih podatkov, kot so jih operaterji do srede julija lani hranili na podlagi XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B in 54/14 – odl. US, glej http://bit.ly/1yb2bSD, v nadaljevanju ZEKom-1). Za navedeno XIII. poglavje ZEKom-1 je Ustavno sodišče, kot tudi navajate, v svoji odločbi št. št. U-I-65/13 z dne 3.7.2014, glej zadnji odstavek evidenčnega stavka, ugotovilo, da določa nesorazmeren poseg v pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov iz prvega odstavka
  15. člena Ustave, ker nujnost v tem poglavju določenega ukrepa obvezne in neselektivne hrambe nekaterih prometnih podatkov vseh komunikacij pri telefoniji v fiksnem omrežju, mobilni telefoniji, pri dostopu do interneta, internetne elektronske pošte in internetne telefonije, za 14 oziroma 8 mesecev, ni bila ustrezno izkazana. Posledično je sodišče, glej izrek, odredilo razveljavitev vseh členov tega poglavja, operaterjem pa naložilo, da po objavi odločbe v Uradnem listu nemudoma uničijo vse podatke, ki so jih hranili na podlagi določb iz tega poglavja. Odločba je bila potem objavljena v Uradni list RS, št. 54/2014 z dne
  17. 2014, glej http://www.uradni-list.si/1/content?id=
  18. Navedeni izbris je bil, po podatkih, s katerimi razpolaga IP, v drugi polovici julija 2014 tudi izveden pri vseh operaterjih.Vi sprašujete, ali navedena odločitev Ustavnega sodišča pomeni, da bi morali biti dokazi, pridobljeni iz tako ustvarjene retencijske zbirke, izločeni iz konkretnega kazenskega postopka zoper vašega moža. Pri tem postavljate več vprašanj, na katere IP odgovori vsako posebej.Ad
  19. Kako vpliva razveljavitev zadevnih členov ZEKom-1 na tekoče in še nepravnomočno končane postopke?Pravne posledice razveljavitve zakonskih določb s strani Ustavnega sodišča RS na splošno ureja Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – UBP in 109/12, glej http://bit.ly/1CLts19, v nadaljevanju ZUstS), v
  20. členu. Kot je tam navedeno, se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, »ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno«.Sodišče se bo torej opredeljevalo predvsem do situacije, če so bili zadevni izpiski prometnih podatkov odrejeni (z odredbo preiskovalnega sodnika po 149.b členu Zakona o kazenskem postopku) po 8.4.2014, se pravi, po sprejemu sodbe Sodišča EU v združenih zadevah C‑293/12 in C‑594/12, s katerimi je bila Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  21. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES, ugotovljena za neveljavno. Ravno na podlagi navedene direktive je bila namreč v Sloveniji uvedena obvezna hramba prometnih podatkov, konkretno z novelo starega Zakona o elektronskih komunikacijah, ZEKom-A, glej Uradni list RS, št. 129/2006 z dne
  24. Posledično je treba šteti, tako IP, da je Sodišče EU z odpravo navedene direktive državam članicam poslalo jasen signal, da naj preverijo, ali so njihovi implementacijski zakoni v skladu s pogoji iz sodbe Sodišča, oz. širšimi določbami prava EU o zaupnosti telekomunikacij.Ad
  25. Ali se dokazi pridobljeni na podlagi razveljavljenih določb morajo iz spisov izločiti kot protiustavni (v smislu
  26. člena Ustave RS).Izločitev dokazov v kazenskem postopku ureja veljavni Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UBP, 47/13 in 87/14, glej http://bit.ly/_zkp, v nadaljevanju ZKP), ki v
  27. odstavku
  28. člena določa, da »sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza«.Kot navedeno zgoraj, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je ukrep obvezne hrambe podatkov o prometu nesorazmerno posegel v pravico do varstva osebnih podatkov iz prvega odstavka
  29. člena Ustave. Že sama hramba teh podatkov je torej predstavljala kršitev ustavno določenih človekovih pravic in svoboščin.Sodišče se bo torej moralo opredeliti ali sta tudi pridobivanje teh podatkov pod pogoji 149.b člena ZKP, in potem njihova uporaba v kazenskem postopku, predstavljala kršitev ustavno določenih človekovih pravic in svoboščin in se odločiti, ali je takšne dokaze, ter na njih temelječe dokaze, potrebno izločiti.Ad
  30. Glede nadaljnjih korakovKot že uvodoma poudarjeno, je odločanje o izločitvi dokazov v izključni pristojnosti in v rokah pristojnega sodišča.Dodajamo pa, da lahko za morebitna dodatna pojasnila preverite tudi pri Ministrstvu za pravosodje, oz. pri Vrhovnem državnem tožilstvu.S pozdravi,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.