Izmenjava osebnih podatkov upravičencev do DZZ v breme države + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.12.2011 Številka: 0712-230/2011/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem opisujete, da je po četrtem odstavku
- člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljevanju: ZUPJS), center za socialno delo o izdani odločbi do denarne socialne pomoči oziroma o izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči dolžan obvestiti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS), ki v evidenci zavarovanih oseb vodi podatek o upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, in zavarovalnico, pri kateri ima upravičenec sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Nadalje pišete, da je podatek zavarovalnicam mogoče zagotoviti na dva načina:
- Za izvedbo prve možnosti, po kateri bi podatek o številki odločbe, datumu in obdobju veljavnosti pravice ministrstvo neposredno obvestilo zavarovalnico, bi ministrstvo moralo dopolniti obstoječi spletni servis z ZZZS, saj bo od slednjega moralo pridobiti še podatek o številki zdravstvenega zavarovanja in šifri zavarovalnice, pri kateri ima oseba sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje, ter vzpostaviti dodaten spletni servis z zavarovalnicami, preko katerega bi le-te prevzemale pakete podatkov o njihovih zavarovancih, ki jim je bila priznana pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v breme proračuna.
- Druga možnost vključuje uporabo že obstoječih rešitev. Med ZZZS in zavarovalnicami že poteka izmenjava podatkov o njihovih zavarovancih, s pomočjo t.i. kretnične tabele preko sistema on-line KZZ. Eden izmed podatkov v kretnični tabeli je tudi podatek o tem, ali je bila posamezniku priznana pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v breme proračuna. Če bi ZZZS zavarovalnicam v okviru kretnične tabele dal na razpolago tudi podatek o tem, ali je posamezniku priznana pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, bi bila zavarovalnica, pri kateri ima posameznik sklenjeno dopolnilno zavarovanje obveščena o priznanju in prenehanju pravice. Ker priznana pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev predstavlja informacijo javnega značaja (saj se navedena pravica plačuje iz javnih sredstev), menite, da ni razlogov, da ne bi lahko zavarovalnice že od ZZZS pridobile podatka o tem, ali je posamezen njihov zavarovanec upravičen do te pravice. Ocenjujete, da je druga možnost najprimernejši način posredovanja podatkov zavarovalnicam, saj bi se na ta način izognili nepotrebnemu pretoku podatkov, ki jih ministrstvo za svoje odločanje ne potrebuje, hkrati bi bil tak način posredovanja podatkov za vse udeležence (ministrstvo, ZZZS in zavarovalnica) cenovno in časovno ugodnejši. V zvezi z navedenim prosite še za mnenje Pooblaščenca. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da je Pooblaščenec o zadevi že izdal dve mnenji, in sicer Ministrstvu za zdravje (mnenje št. 007-59/2010/3 z dne 04.08.2010 in mnenje št. 007-59/2010/5 z dne 5.10.2010). V obeh mnenjih je poudaril nesprejemljivost obdelave osebnih podatkov na podlagi pooblastil posameznikov in potrebo po zakonski ureditvi (morda tudi poenostavitvi) tematike. Takoj je treba takoj tudi ugotoviti, da ZUPJS težave s pravnimi podlagami za posredovanje osebnih podatkov upravičencev do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v breme proračuna zavarovalnicam rešuje le na prvi pogled. V četrtem odstavku
- člena ZUPJS namreč določa, da Center za socialno delo obvesti o številki, datumu in o obdobju veljavnosti izdane odločbe za posameznega upravičenca ZZZS in zavarovalnico, pri kateri ima upravičenec sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Zakonska rešitev torej izhaja iz predpostavke, da ima Center za socialno delo po ugotovitvi, da upravičenec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do doplačil, na razpolago podatek o zavarovalnici, pri kateri ima ta sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in ji na ta način podatek lahko enostavno sporoči. Dejansko Center za socialno delo tega podatka nima, oziroma mu, če ga je pridobil od upravičenca , kot kaže, ne zaupa. Tako je predpostavka, na kateri sloni zakonska določba, očitno napačna. Na drugi strani Pooblaščenec meni, da za posredovanje podatkov o upravičencih zavarovalnicam Centri za socialno delo ne potrebujejo nujno tudi njihove številke zdravstvenega zavarovanja. Podatke je namreč povsem mogoče posredovati z uporabo osebnega imena, rojstnega datuma in naslova upravičenca. Razlog za pridobivanje dodatnih podatkov namreč ni siceršnja nemožnost identifikacije upravičenca, ampak komoditeta oziroma poenostavitev informacijske rešitve. Pooblaščenec pa opozarja, da mora biti informacijska rešitev prilagojena pooblastilom upravljavca in uporabnika osebnih podatkov glede obdelave osebnih podatkov in ne sme sloneti na obdelavi osebnih podatkov, do katerih upravljavci glede na zakonsko ureditev niso upravičeni. V nadaljevanju se Pooblaščenec osredotoča na vaš predlog, po katerem bi podatek o upravičenosti do doplačil v breme države zavarovalnicam sporočal ZZZS z uporabo t.i. kretnične tabele. Takšna rešitev seveda ni skladna z
- členom ZUPJS. Po
- členu ZVOP-1 lahko upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupan pogodbenemu obdelovalcu. Za to razmerje je značilno, da pogodbeni obdelovalec obdeluje osebne podatke v imenu in za račun upravljavca – opravlja določena opravila na upravljavčevih osebnih podatkih. V opisanem primeru bi ZZZS po prejemu podatka o upravičenosti zavarovane osebe do doplačil v breme države, ta podatek združil s številko zdravstvenega zavarovanja upravičenca in ga prek t.i. kretnične tabele dal na razpolago zavarovalnici, pri kateri ima posameznik sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. ZZZS bi torej za izvršitev naloga podatke, ki bi jih prejel iz centrov za socialno delo, uparjal s svojimi podatki in jih »obogatene« posredoval zavarovalnicam. Takšna aktivnost presega pogodbeno obdelavo osebnih podatkov, kot jo določa ZVOP-
- Glede argumenta, da je podatek o tem, ali je osebi priznana pravica do doplačil v breme države informacija javnega značaja in da zato ni razlogov, da zavarovalnice ne bi že od ZZZS dobile tega podatka pa Pooblaščenec pojasnjuje, da konkretnega pritožbenega postopka o vprašanju še ni vodil, da pa lahko na podlagi dosedanje prakse načelno zavzame naslednje stališče. Kadar gre za prejemnike različnih subvencij oziroma pomoči iz naslova javnih sredstev (proračunov države in občin) so javnosti dostopni podatki o njihovem imenu in priimku, vrsti pomoči in morebiti tudi njeni višini. Nikakor pa javnosti niso dostopni podatki o enoličnih identifikatorjih prejemnikov pomoči, niti ne podatki o njihovih drugih pogodbenih razmerjih, kot je na primer pogodbeno razmerje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje z določeno zavarovalnico. Kolikor bi torej posredovanje podatkov zavarovalnicam temeljilo na posredovanju osebnega imena upravičenca, argument o tem, da bi podatke lahko posredoval tudi ZZZS, ker naj bi šlo za prosto dostopno informacijo javnega značaja, drži, če pa se posredujejo (tudi) drugi osebni podatki upravičenca, pa nikakor ne. Pooblaščenec razume vašo željo, da uredite posredovanje osebnih podatkov ZZZS in zavarovalnicam na čim cenejši in časovno ugoden način. Hkrati poudarja, da je treba ta cilj zasledovati že ob pripravi predloga zakona in ne šele v fazi njegovega izvajanja. Še posebej, če gre za problem, ki ni nov, ampak se z njim bolj ali manj uspešno spopadajo centri, ministrstvo, ZZZS in zavarovalnice že več kot tri leta. Na koncu Pooblaščenec še dodaja, da ne more dati pozitivnega mnenja k obdelavi osebnih podatkov, za katero ocenjuje, da ni skladna z zakonom. Če imate še dodatne argumente ali menite, da bi skupni sestanek lahko pripomogel k rešitvi problema, se lahko ponovno obrnete na nas. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026