Izmenjava podatkov med IS za javno naročanje in kazensko evidenco - IPRS

Izmenjava podatkov med IS za javno naročanje in kazensko evidenco + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.12.2021 Številka: 07120-1/2021/635 Kategorije: --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Pridobivanje OP iz zbirk, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (IP) je prejel vaš zgoraj naveden dopis, v katerem prosite za mnenje glede neposrednega dostopanja do kazenske evidence po šestem odstavku 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1), ki določa, da upravljavec kazenske evidence (Ministrstvo za pravosodje) upravičenim uporabnikom omogoči brezplačen in varen elektronski dostop do kazenske evidence. Dostop bi omogočili na podlagi Zakona o javnem naročanju (v nadaljnjem besedilu: ZJN-3), ki predstavlja veljavno pravno podlago, da lahko naročniki v postopkih javnega naročanja uporabljajo brezplačen in varen elektronski dostop do kazenske evidence z namenom, da preverijo, ali je bila gospodarskim subjektom, ki želijo sodelovati v postopkih javnega naročanja, oziroma osebam, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor tega gospodarskega subjekta, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente v prvem odstavku
3. člena ZJN-3 naštetih kaznivih dejanj. Dostop podrobneje določa Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja, ki v prvem odstavku
4. člena določa, da lahko naročniki v postopkih javnega naročanja neposredni elektronski dostop do kazenske evidence izvajajo preko enotnega informacijskega sistema za javno naročanja (v nadaljnjem besedilu: e-JN), s katerim upravlja MJU, in sicer tako, da znotraj e-JN oddajo zahtevo za posredovanje podatkov o pravnomočnih obsodbah gospodarskega subjekta oziroma oseb iz prejšnje točke, ki se samodejno obdela tako, da se naročniku posreduje le podatek, ali zadevni gospodarski subjekt oziroma oseba izpolnjuje zahtevo iz postopka javnega naročanja ali ne. Kolikor ste obveščeni, je bila vsebina navedenega pravilnika usklajena z IP. Po podatkih, ki jih je ministrstvo pridobilo od upravljavca e-JN, slednji ne predstavlja evidence (zbirke osebnih podatkov), pač pa kot aplikacija na podlagi ročnega vpisa matične številke poslovnega subjekta, EMŠO številke in imena ter priimka, preko Pladnja »pokliče« v kazensko evidenco. Podatek, ki se vrne, pa je zgolj numeričen (1, O) in rezultira v povratnem sporočilu, da obstaja zapis ali da zapisa ni. Informacijski sistem e-JN podatkov, prejetih iz centralne kazenske evidence, ne bo hranil, skladno z javnonaročniško zakonodajo bi se preko Pladnja dostavili v sistem e-JN na vpogled naročniku, ki podatke prevzame, po zaključku seje pa se v sistemu e-JN izbrišejo. Ostala bi le revizijska sled posredovane zahteve in odgovora, brez vsebine le-tega. Takšno poslovanje bi po mnenju Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za javno upravo predstavljalo nadgradnjo sedanjega sistema in bi pomenilo precej bolj varno poslovno okolje v sistemu, kot ga imamo danes. Glede na dejstvo, da področje kazenske evidence spada v domet Splošne uredbe o varstvu podatkov (
5. člen) in glede na pomembnost izmenjave osebnih podatkov na tem področju, IP pred vzpostavitvijo opisanega elektronskega pridobivanja informacij med e-JN in Kazensko evidenco zaprošate za mnenje o naravi izmenjave podatkov in ustreznosti pravnega temelja. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
6. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
7. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
8. točko prvega odstavka
9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
10. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo neobvezno mnenje IP v zvezi vašim zgoraj navedenim zaprosilom. **** IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, pač pa lahko izven teh postopkov podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila. Kot izhaja iz vašega zaprosila, želite naročnikom v postopkih javnega naročanja z uporabo e-JN omogočiti brezplačen in varen elektronski dostop do kazenske evidence z namenom, da preverijo, ali je bila gospodarskim subjektom, ki želijo sodelovati v postopkih javnega naročanja, oziroma osebam, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor tega gospodarskega subjekta, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku
11. člena ZJN-
12. Kot pravna podlaga za takšno posredovanje oziroma pridobivanje osebnih podatkov se z vidika določb
13. in
14. člena Splošne uredbe štejeta določbi šestega odstavka 250.a člena ZIKS-1 ter desetega odstavka
15. člena ZJN-
16. V šestem odstavku 250.a člena ZIKS-1 je določeno, da ministrstvo podatke iz kazenskih evidenc o neizbrisani obsodbi na obrazloženo zahtevo med drugim posreduje tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi in če imajo te osebe za prejem podatkov upravičen, na zakonu utemeljen interes. Deseti odstavek
17. člena ZJN-3 pa določa, da se v enotni informacijski sistem pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov, evidence inšpektorata, pristojnega za delo, evidence gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe in kazenske evidence za pravne osebe, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje oziroma zanj ne obstajajo razlogi za izključitev po tem zakonu ali zakonu, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti oziroma ali obstajajo razlogi za razvezo pogodbe ali okvirnega sporazuma po tem zakonu. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V dvanajstem odstavku
18. člena ZJN-3 je še določeno, da način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja enotnega informacijskega sistema iz devetega, desetega in enajstega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil, znakov in potrdil s strani ponudnika ter če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil, znakov in potrdil določi minister, pristojen za javna naročila. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja enotnega informacijskega sistema iz devetega, desetega in enajstega odstavka
19. člena ZJN-3, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način in nabor predložitve drugih dokazil, način zavarovanja osebnih podatkov ter način določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, določa Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja (Uradni list RS, št. 37/18, v nadaljevanju Pravilnik). Po določbi
20. člena Pravilnika je enotni informacijski sistem za javno naročanja (e-JN) umeščen v nacionalni osnovni funkcionalni sistem za elektronsko javno naročanje in ga sestavljata dva dela: - orodje za elektronsko pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc, vpogled vanje in razkritje s prenosom pridobljenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: orodje za elektronsko pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc) ter - zbirka podatkov o ponudnikih in njihovih ponudbah, v katero ponudnik oziroma kandidat deponira dokazila, znake, potrdila in druge dokumente, potrebne za njegovo preveritev ali preveritev njegove ponudbe oziroma prijave (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov). Orodje za elektronsko pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc naročnik uporablja izključno za preveritev ponudb oziroma prijav v skladu z
21. členom ZJN-3 in
22. členom ZJNPOV ali za preveritev v skladu s 67.a členom ZJN-
23. Z uporabo orodja za elektronsko pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc lahko naročnik pridobi le tiste podatke iz uradne evidence, ki so potrebni za preverjanje ponudbe ali prijave v posameznem postopku javnega naročanja ali za preverjanje obstoja okoliščin iz 67.a člena ZJN-
24. Preveritev v skladu s tem odstavkom lahko naročnik izvede za gospodarski subjekt, ki sodeluje pri oddani ponudbi, prijavi ali pri izvedbi pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila, kot ponudnik, kandidat, subjekt, na katerega kapacitete se sklicuje ponudnik ali kandidat ali kot podizvajalec (gospodarski subjekt). Kot navajate že sami, je dostop do podatkov v kazenski evidenci podrobneje določen v
25. členu Pravilnika, ki v prvem odstavku določa, da naročnik lahko v enotnem informacijskem sistemu zahteva, da se za pravne ali fizične osebe iz kazenske evidence na njegovo zahtevo posredujejo podatki o pravnomočnih obsodbah gospodarskega subjekta oziroma njegovih zakonitih zastopnikov za kazniva dejanja iz prvega odstavka
26. člena ZJN-3 ali prvega odstavka
27. člena ZJNPOV, ki se samodejno obdelajo tako, da se naročniku posreduje le podatek, ali subjekt izpolnjuje zahtevo iz postopka javnega naročanja ali ne. Za namen tega odstavka se kazenska evidenca ne povezuje z enotnim informacijskim sistemom. V drugem odstavku
28. členu Pravilnika je nadalje še določeno, da podatke iz kazenske evidence za pravne osebe lahko naročnik za posamezni gospodarski subjekt zahteva, če je gospodarski subjekt dal soglasje ali pooblastilo za preveritev podatkov o njem. Podatke iz kazenske evidence za fizične osebe lahko naročnik za zakonite zastopnike posameznega gospodarskega subjekta zahteva, če je zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta dal soglasje v prijavi ali ponudbi ali če je v zbirki podatkov deponiral pisno soglasje zakonitih zastopnikov za preveritev podatkov v kazenski evidenci za fizične osebe. Pisna soglasja iz tega odstavka veljajo za postopek oddaje javnega naročila, za katerega so dana. V prvem odstavku
29. člena Pravilnika je določeno, da enotni informacijski sistem v elektronski obliki upravlja in vzdržuje ga ministrstvo, pristojno za javna naročila drugi odstavek pa nadalje določa, da enotni informacijski sistem za vsak dostop in delo v sistemu zagotavlja možnost naknadnega preverjanja časa, avtorja in vsebine posegov ter vpogledov v sistem pet let od opravljenega posega ali vpogleda. V enotnem informacijskem sistemu se osebni podatki varujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. **** IP meni, da zgoraj citirane določbe šestega odstavka 250.a člena ZIKS-1 v povezavi z desetim odstavkom
30. člena ZJN-3 zagotavljajo ustrezno pravno podlago, da naročnikom v postopkih javnega naročanja z uporabo e-JN omogočite brezplačen in varen elektronski dostop do kazenske evidence z namenom, da preverijo, ali je bila gospodarskim subjektom, ki želijo sodelovati v postopkih javnega naročanja, oziroma osebam, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor tega gospodarskega subjekta, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku
31. člena ZJN-
32. Način dostopa in prevzemanja podatkov ter s tem povezan način zavarovanja osebnih podatkov ter način določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, mora biti izveden v skladu z zgoraj omenjenim Pravilnikom o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja, kar pomeni, da mora biti izveden na način, da se kazenska evidenca ne povezuje z enotnim informacijskim sistemom (e-JN). Po vaši navedbi bodo naročniki v postopkih javnega naročanja osebne podatke iz kazenske evidence pridobivali na način, da bo aplikacija na podlagi ročnega vpisa matične številke poslovnega subjekta, EMŠO številke ter imena ter priimka, preko Pladnja »poklicala« v kazensko evidenco. Podatek, ki se bo vrnil, pa je zgolj numeričen (1, O) in rezultira v povratnem sporočilu, da obstaja zapis ali da zapisa ni. Informacijski sistem e-JN podatkov prejetih iz centralne kazenske evidence, ne bo hranil, skladno z javnonaročniško zakonodajo bi se preko Pladnja dostavili v sistem e-JN na vpogled naročniku, ki podatke prevzame, po zaključku seje pa se v sistemu e-JN izbrišejo. Ostala bi le revizijska sled posredovane zahteve in odgovora, brez vsebine le-tega. Način pridobivanja podatkov iz kazenske evidence, kot ga opisujete v svojem dopisu, nakazuje na povezavo zbirk osebnih podatkov iz uradnih evidenc, ki je v Republiki Sloveniji posebej urejena v
33. poglavju VI. dela (Področne ureditve) še vedno veljavnega ZVOP-1, kjer je v prvem odstavku
34. člena določeno, da je zbirke osebnih podatkov iz uradnih evidenc in javnih knjig dovoljeno povezovati, če tako določa zakon. Drugi odstavek
35. člena ZVOP-1 določa, da so upravljavci ali upravljavec osebnih podatkov, ki povezuje dve ali več zbirk osebnih podatkov, ki se vodijo za različne namene, dolžni o tem predhodno pisno obvestiti državni nadzorni organ. Tretji odstavek
36. člena ZVOP-1 nadalje določa, da če vsaj ena zbirka osebnih podatkov, ki naj bi se jo povezovalo, vsebuje občutljive osebne podatke, ali če bi povezovanje imelo za posledico razkritje občutljivih podatkov ali je za izvedbo povezovanja potrebna uporaba istega povezovalnega znaka, povezovanje ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja nadzornega organa. V četrtem odstavku
37. člena ZVOP-1 je še določeno, da državni nadzorni organ dovoli povezavo na podlagi pisne vloge upravljavca osebnih podatkov, če ugotovi, da upravljavci osebnih podatkov zagotavljajo ustrezno zavarovanje osebnih podatkov. V
38. členu ZVOP-1 je določena še prepoved povezovanja, in sicer je prepovedano povezovati zbirke osebnih podatkov iz kazenske evidence in prekrškovnih evidenc z drugimi zbirkami osebnih podatkov ter povezovati zbirke osebnih podatkov iz kazenske evidence in prekrškovne evidence. Povezava zbirk osebnih podatkov nedvomno pomeni dejanje obdelave osebnih podatkov, vendar pa ZVOP-1 in Splošna uredba za razliko od Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; ZVOPOKD), ki pa se v obravnavanem primeru ne uporablja, ne definirata pomena izraza »povezava zbirk osebnih podatkov«, kar v praksi predstavlja velik problem, ko gre za tolmačenje različnih tehničnih rešitev, s pomočjo katerih se zagotavlja elektronski dostop do osebnih podatkov, ki se vodijo v posamezni zbirki. IP je zato pomen izraza »povezava zbirk osebnih podatkov« v smislu določb
39. poglavja VI. dela ZVOP-1 opisal v smernicah »Varstvo osebnih podatkov pri povezovanju zbirk osebnih podatkov v javni upravi«, kjer je navedel, da se za povezovanje zbirk osebnih podatkov šteje avtomatsko in elektronsko povezovanje zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo upravljavci za različne namene, in sicer tako, da se določeni podatki samodejno (povezljivost v ožjem smislu) ali na zahtevo (povezljivost v širšem smislu) prenesejo ali vključijo v drugo povezano zbirko ali več povezanih zbirk. IP šteje, da sta zbirki osebnih podatkov povezani, če se določeni podatki iz ene zbirke neposredno vključijo v drugo zbirko, s čimer se druga zbirka spremeni (poveča, ažurira ipd.), pri tem pa gre lahko zgolj za enosmeren tok podatkov. Povezanost zbirk osebnih podatkov torej predpostavlja vključitev podatkov v drugo zbirko na način, da se določeni podatki iz ene ali več zbirk zaradi povezanosti zbirk prenesejo ali vključijo v drugo povezano zbirko. Vaš opisan način pridobivanja osebnih podatkov iz kazenske evidence nakazuje na t.i. povezavo zbirk osebnih podatkov v širšem smislu, ki pa jo je v praksi v mnogih primerih težko razlikovati od pridobivanja osebnih podatkov iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov po
40. členu ZVOP-1, ki se izvede preko telekomunikacijskega sredstva ali omrežja. Bistveni element takšnega razlikovanja je v tem, da se mora pooblaščena oseba upravljavca osebnih podatkov v primerih posredovanja oziroma pridobivanja podatkov po
41. členu ZVOP-1 z ustrezno identifikacijo posebej prijaviti in vstopiti v vsako zbirko posebej, medtem ko se mora v primeru povezovanja zbirk osebnih podatkov z ustrezno identifikacijo prijaviti in vstopiti le v eno zbirko, sistem pa ji za tem samodejno pridobi določene osebne podatke iz vseh povezanih zbirk podatkov. V primeru, ko so zbirke povezane na način, da upravljavec komunicira z eno zbirko osebnih podatkov, ta pa je v ozadju neposredno povezana z drugimi zbirkami podatkov (znotraj enega ali več upravljavcev), se to šteje za povezovanje zbirk podatkov, ne glede na to, da se podatki ne ažurirajo hkrati v vseh povezanih zbirkah. Tudi v takšnih primerih lahko namreč uporabnik ali upravljavec osebnih podatkov pri delu s svojo zbirko osebnih podatkov hkrati pridobi tudi določene podatke iz (vseh) povezanih zbirk in jih neposredno vključi v svojo zbirko, ne da bi za to moral vstopati v vsako zbirko posebej. O povezovanju v širšem smislu govorimo tudi takrat, ko uporabnik v svojo zbirko vnese določene osebne podatke posameznika, sistem pa za tem zbirko samodejno ali na zahtevo uporabnika dopolni še z določenimi podatki iz drugih povezanih zbirk. Takšno povezovanje ima seveda določene prednosti (hitrejša in enostavnejša pridobitev podatkov, odprava neskladja virov, večja ažurnost, točnost, popolnost ter zanesljivost podatkov), po drugi strani pa takšna povezava lahko predstavlja tudi bistveno večje tveganje za pravice in temeljne svoboščine posameznikov kot v primeru obdelave osebnih podatkov le v okviru ene zbirke, poleg tega pa lahko pomeni tudi nezakonit ali prekomeren poseg v zasebnost posameznika, saj upravljavec osebnih podatkov na takšen način na enem mestu lahko pridobi in združi podatke iz večjega števila zbirk, ki se vodijo za podobne ali različne namene. Pri pridobivanju osebnih podatkov po
42. členu ZVOP-1 mora pooblaščena oseba upravljavca, ki želi osebne podatke pridobiti iz druge, že obstoječe zbirke osebnih podatkov, z ustrezno identifikacijo posebej vstopiti v to drugo zbirko ter za tem v tej zbirki z vnosom iskalnega kriterija pridobiti potrebne osebne podatke, pri čemer pa se tako pridobljeni osebni podatki v drugo zbirko ne vključijo samodejno, pač pa mora to storiti pooblaščena oseba ročno, npr. s prepisom, kopiranjem ali pa s sprožitvijo posebnega ukaza. Na drugi strani pa pri povezavi zbirk osebnih podatkov v širšem smislu pooblaščena oseba upravljavca pri delu s svojo zbirko v iskalnik enostavno vpiše iskalni kriterij (npr. EMŠO), sistem pa ji za tem iz povezanih zbirk samodejno prikliče in pridobi še ostale osebne podatke (npr. osebno ime, naslov prebivališča, ipd.), ki se jih zatem lahko vključi v zbirko, iz katere je bil opravljen priklic podatkov. Pri takšnem povezovanju se podatki ažurirajo samo v zbirki, v katero pooblaščena oseba neposredno dostopa, ne pa tudi v drugih povezanih zbirkah. Podatki se pri takšnem povezovanju ažurirajo samo v času poizvedbe, kasnejša sprememba podatkov v izvorni zbirki pa se ne odrazi s spremembo podatkov v povezanih zbirkah. IP v vašem opisanem primeru na podlagi informacij, ki ste mu jih posredovali, ne more podati dokončnega odgovora o tem, ali gre v opisanem primeru za povezavo zbirk osebnih podatkov v smislu
43. poglavju VI. dela ZVOP-1 ali pa za pridobivanje osebnih podatkov prek telekomunikacijskih sredstev oziroma omrežij. Takšno dokončno opredelitev bi lahko podal le v postopku inšpekcijskega nadzora ali v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za povezavo zbirk osebnih podatkov, kjer bi moral natančno proučiti delovanje aplikacije in tehničnih rešitev, s pomočjo katerih se zagotavlja elektronski dostop do osebnih podatkov, ki se vodijo v kazenski evidenci. Ob upoštevanju informacij, ki ste nam jih posredovali, lahko tako zaenkrat zapišemo zgolj to, da za nameravano rešitev pridobivanja osebnih podatkov, pa tudi za povezovanje zbirk osebnih podatkov sicer obstaja ustrezna zakonska podlaga, vendar pa nameravano pridobivanje osebnih podatkov iz kazenske evidence nakazuje na povezavo zbirk osebnih podatkov v širšem smislu. Za povezavo zbirk osebnih podatkov v širšem smislu gre namreč po mnenju IP tudi v primeru, če se na podlagi povezave pridobi zgolj podatek o tem, ali o določeni osebi obstaja zapis v kazenski ali kateri drugi evidenci (torej tudi če gre zgolj za t.i. hit/no hit povratni podatek). Zaradi tega bi morali upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki bi se povezovale (upravljavec kazenske evidence, upravljavec e-JN ter naročniki v postopkih javnega naročanja) po mnenju IP pridobiti predhodno dovoljenje oziroma odločbo IP iz tretjega odstavka
44. člena ZVOP-
45. IP ob tem opozarja, da je v opisanem primeru pridobitev takšnega dovoljenja lahko vprašljiva, saj gre v opisanem primeru za povezavo podatkov iz kazenske evidence, ki je v
46. členu še vedno veljavnega ZVOP-1 izrecno prepovedana. IP svoje stališče o tem, da gre v opisanem primeru za povezavo zbirk osebnih podatkov v širšem smislu utemeljuje s tem, da v opisanem primeru ne gre zgolj za ločeno prijavo v kazensko evidenco in pridobivanje podatkov iz kazenske evidence z uporabo aplikacije upravljavca te evidence (Ministrstvo za pravosodje), pač pa gre za uporabo aplikacije zunanjega uporabnika, ki naročniku v postopku javnega naročanja v njegovem okolju oziroma v aplikaciji e-JN omogoča, da prek pladnja pokliče kazensko evidenco in si na takšen način pridobi podatek o tem ali je točno določena oseba zabeležena v kazenski evidenci. Naročniki v postopkih javnega naročanja namreč na opisan način neposredni elektronski dostop do kazenske evidence izvajajo preko enotnega informacijskega sistema za javno naročanja (e-JN), s katerim upravlja MJU, in sicer tako, da znotraj e-JN oddajo zahtevo za pridobitev podatkov o pravnomočnih obsodbah gospodarskega subjekta oziroma določenih oseb, ki se za tem samodejno obdela tako, da se naročniku posreduje podatek o tem, ali je določeni poslovni subjekt oziroma določena oseba v kazenski evidenci zabeležena zaradi izreka pravnomočne sodbe, ki ima elemente kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku
47. člena ZJN-3 ter posledično izpolnjuje pogoje iz postopka javnega naročanja ali ne. Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026