Izpis iz kazenske evidence za dodelitev ali najem oskrbovanega stanovanja - IPRS

Izpis iz kazenske evidence za dodelitev ali najem oskrbovanega stanovanja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.10.2009 Številka: 0712-477/2009/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani,
4. 2009 smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje, v katerem sprašujete, ali lahko Javnemu stanovanjskemu skladu posredujete podatke iz kazenske evidence na podlagi pisnega soglasja posameznika, ki se glasi: »S to izjavo dovoljujem vpogled v svoje osebne podatke pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov ter dovoljujem uporabo teh podatkov v postopku dodelitve in najema oskrbovanega stanovanja.« Dodatno ste pojasnili, da se organ sklicuje na
5. člen Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 109/01). Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da je v opisanem primeru podanih več razlogov, zaradi katerih je vlogo organa za posredovanje občutljivih osebnih podatkov potrebno zavrniti.
9. Javni stanovanjski sklad je pravna oseba javnega sektorja, posledično sme osebne podatke posameznikov obdelovati le, ko ima za to podlago v zakonu. Osebna privolitev kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju mora biti kot taka prav tako določena z zakonom.
10. Za vsako obdelavo osebnih podatkov velja načelo sorazmernosti, po katerem je dopustno obdelovati le osebne podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
11. Kadar organ postopa po določilih ZUP, je njegovo pooblastilo za obdelavo osebnih podatkov vezano na vodenje konkretnega postopka, znotraj pa na vsebinske pogoje za pridobitev določene pravice oziroma ugotovitev določene obveznosti posameznika. Kadar organ nastopa izven konkretnega postopka (pred njegovo uvedbo, po zaključku) oziroma izven vsebinskih pogojev za priznanje konkretne pravice ali ugotovitev obveznosti se po mnenju Pooblaščenca ne more uspešno sklicevati na pooblastila za obdelavo osebnih podatkov iz ZUP. Ker gre za zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov Pooblaščenec še meni, da predložena izjava zaradi svoje splošnosti ne bi zadoščala za njihovo pridobitev, tudi v primeru, da bi se stekli zakonski pogoji za upravičenost organa do obdelave osebnih podatkov posameznika na podlagi osebne privolitve, ki pa v konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca niso podani. O b r a z l o ž i t e v:
12. člen ZVOP-1 določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi Javni stanovanjski sklad (
13. točka
14. člena ZVOP-1 v povezani v
15. členom Zakona o javnih skladih – Uradni list RS, št. 77/08; ZJS-1)). Po navedeni določbi se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, če ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Četrti odstavek
16. člena ZVOP-1, pa določa, da se lahko ne glede na prvi odstavek
17. člena ZVOP-1 v javnem sektorju izjemoma obdelujejo osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
18. člen Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 109/01, 18/08 in 53/09, v nadaljevanju: odlok) opredeljuje javni sklad, kot osrednjo institucijo za izvajanje stanovanjske politike v Mestni občini Ljubljana, ki izvaja poslovno politiko za naslednje srednjeročno obdobje in stanovanjski program Mestne občine Ljubljana ter upravne naloge na stanovanjskem področju iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana. Eno od upravnih nalog predstavlja tudi postopek dodelitve oskrbovanega stanovanja. Po tretjem odstavku
19. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08, v nadaljevanju SZ-1) je oskrbovano stanovanje stanovanje za starejše, v katerem lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno iz določene ustanove, pod pogojem, da je arhitektonsko prilagojeno kot stanovanje za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje. Javni stanovanjski sklad je
21. 2008 v časopisu Dnevnik objavil prvi javni razpis za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem. Iz besedila razpisa izhaja, da so oskrbovana stanovanja namenjena popolno poslovno sposobnim osebam, ki so starostno ali invalidsko upokojene in so praviloma starejše od 65 let, zdravstvene, ekonomske in psihofizične sposobnosti pa jim omogočajo, da z redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranijo samostojnost v bivalnem okolju in zato popolnega institucionalnega varstva v zavodu ne potrebujejo . Razpisni pogoji so opredeljeni v točki 2 razpisa in obsegajo splošne pogoje, dohodkovni kriterij, posebne možnosti udeležbe in možnost udeležbe zaslužnih meščank in meščanov MOL. Na razpisu niso mogli sodelovati tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, sodno odpovedana iz krivdnih razlogov in tisti, ki nezakonito uporabljajo stanovanje v lasti MOL ali JSS MOL in zanj ne plačujejo stroškov (točka 2.5 razpisa). Javni razpis je zaključen,
23. 2009 je bila oblikovana dokončna prednostna lista upravičencev, kar pomeni, da je končan tudi postopek s pritožbami . Ker se najemnina za oskrbovana stanovanja po razpisu določi v višini neprofitne najemnine, je glede zakonskih pooblastil javnega sklada potrebno upoštevati določila o razpisu neprofitnih stanovanj (
24. člen v povezavi s prvo alinejo
25. člena SZ-1). Razpis neprofitnih stanovanj je podrobneje urejen s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju pravilnik). Ta v petem odstavku
26. člena določa, da so upravljavci zbirk podatkov na zahtevo najemodajalca dolžni brezplačno posredovati vse podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih za preteklo koledarsko leto pred letom razpisa za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva, navedene v vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja. Urejanje obdelave osebnih podatkov s podzakonskih predpisom sicer ni v skladu z določbo
27. člena Ustave RS, po kateri jo je treba definirati v zakonu, nesporno pa lahko ugotovimo, da se pooblastilo za pridobivanje podatkov nanaša zgolj na podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih za preteklo koledarsko leto pred letom razpisa nikakor pa ne na podatke o morebitni kaznovanosti potencialnega najemnika neprofitnega (oskrbovanega) stanovanja. Pooblaščenec tako zaključuje, da javni sklad nima zakonske podlage za pridobitev podatka o kaznovanosti prosilca, prav tako pa zakon ne daje podlage za obdelavo tega podatka na temelju osebne privolitve prosilca. Z ozirom na pogoje za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in na pogoje iz razpisa Pooblaščenec tudi ugotavlja, da nekaznovanost ni pogoj, ki bi bil na kakršenkoli način povezan z dodelitvijo neprofitnega (oskrbovanega) stanovanja v najem. Obdelava osebnih podatkov, ki niso ustrezni in primerni za dosego namena (ugotovitev izpolnjevanja pogojev za dodelitev oskrbovanega stanovanja v najem) je v nasprotju z načelom sorazmernosti iz
28. člena ZVOP-
29. Tako Pooblaščenec meni, da javni sklad ne bi bil upravičen do posredovanja tega podatka niti v fazi vodenja postopka (ko bi se skliceval na določila zakona o splošnem upravnem postopku – Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju: ZUP), saj gre za podatek, ki je za odločitev glede na predpisane pogoje, nerelevanten. Določila ZUP pa tudi v primeru relevantnosti želenega podatka ne predstavlja temelja za obdelavo osebnih podatkov izven konkretnih upravnih postopkov (preden so začeti oziroma potem, ko so zaključeni). Postopek razpisa za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem je zaključen, prednostne liste, ki so dokončne, so bile objavljene in veljajo dve leti od objave . Pooblaščenec na koncu še dodaja, da gre pri podatkih iz kazenske evidence za občutljive osebne podatke (
30. točka
31. člena ZVOP-1), zato tudi v primeru, da bi zakon javnemu skladu dopuščal pridobivanje osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, zaradi svoje splošnosti ne bi zadoščala za pridobitev podatkov iz kazenske evidence. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026