Izpisek izposojnega gradiva v interni knjižnjici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.03.2007 Številka: 0712-333/2007/3 Kategorije:Delovna razmerja, Razno --> Kategorije: Delovna razmerja, Razno Spoštovani, Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) v e-sporočilu navajate, da je knjižnica javnega zavoda ________ t.im. specialna knjižnica (skladno z UNESCO kategorizacijo knjižnic) in namenjena pretežno zaposlenim na _________ (v nadaljevanju: ___) kot podpora vašemu kliničnemu, znanstveno-raziskovalnemu in izobraževalnemu delu. Literatura v knjižnici je zgolj strokovna in ni namenjena splošnemu branju, vendar glede na specializiranost in unikatnost zbirk, knjižnica ni strogo interna, saj omogoča včlanjenje in uporabo gradiva (pod določenimi pogoji) tudi nekaterim kategorijam zunanjih uporabnikov: študentom in zaposlenim v zdravstvenih in zdravstveno-izobraževalnih ustanovah, laikom pa le, če izkažejo za to upravičen interes. Pred kratkim ste dobili zahtevo/željo vodje nekega oddelka na ___, da bi rad dobil izpis vsega gradiva, ki ga ima izposojenega na svoje ime strokovni delavec (oseba A) na tem istem oddelku. Razlog je v tem, da oseba A odhaja v pokoj in se mora po internih pravilih ___ razdolžiti vseh pripomočkov, ki jih je uporabljala pri svojem delu, med drugim mora razdolžiti (vrniti v knjižnico) tudi vso izposojeno gradivo, kar v takem primeru knjižnica tudi potrdi s podpisom in datumom vrnitve gradiva. Vendar se zaradi praktičnosti mnogokrat zgodi (če ste o zadevi dovolj zgodaj obveščeni), da se ne prenaša gradiva iz ene stavbe v drugo, posebej, če gre za veliko število knjig in revij, temveč se preveri ali je vso gradivo, ki jo označeno kot izposojeno, tudi res zbrano pri tej osebi in se nato osebo razdolži, zadolži pa tistega, ki bo gradivo prevzel. V Vašem primeru pa bi vodja oddelka rad videl, katero gradivo ima oseba A izposojeno in ga že na mestu samem razdelil različnim osebam, ki delajo na oddelku, pač glede na njihove specialnosti in posledično, primernost gradiva za njih. To pa bi seveda pomenilo, da bi morali pripraviti izpis vsega izposojenega gradiva osebe A, ne da bi ta oseba to posebej dovolila. Kot Vam je znano, podatki o izposojenem gradivu (ne glede na tip ali internost/eksternost knjižnice) padejo pod kategorijo informacij osebnega značaja. Vodja oddelka v opisu svojih nalog sicer nima zapisane kontrole nad izposojenim gradivom zaposlenih na oddelku, ki ga vodi (to sicer spada med širše naloge knjižnice skrb za neokrnjenost in celovitost zbirk; evidenca/kontrola osnovnih sredstev), vendar se zdi v takem primeru zahteva smotrna, kljub črki zakona. Prosite za interpretacijo situacije v luči zakona kot takega in pokazati na možnost tolerance ali odstopanja od strogega sledenja zakonskega besedila, da bi vedeli smiselno in pravilno ravnati v nekaterih sorodnih primerih, ne da bi pri tem odpirali kar vsesplošen vpogled v izposojo gradivo.Informacijski pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
- členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta krovni zakon je ZVOP-
- Po določbi
- člena ZVOP-1, ki je splošne narave glede določanja dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker je določba splošne narave, so pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov posebej določene še v
- členu ZVOP-1 za t. im. javni sektor in v
- členu ZVOP-1 za t. im. zasebni sektor. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek
- člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na prvi odstavek
- člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Za javni sektor se po
- točki
- člena ZVOP-1 štejejo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti. Obdelava osebnih podatkov po
- točki
- člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Iz
- točke
- člena ZVOP-1 izhaja, da ___ spada v javni sektor, saj gre za javni zavod. Za javni sektor pa morajo biti, glede obdelave osebnih podatkov, izpolnjeni pogoji iz
- člena ZVOP-1, po katerem se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Tak zakon je Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01; v nadaljevanju: ZKnj-1), ki v
- členu določa, da imajo knjižnice za potrebe svojega dela in za zavarovanje gradiva pravico, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov zbirajo in obdelujejo naslednje osebne podatke svojih uporabnikov: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, izobrazba, zaposlitev ali šola. Po
- členu ZKnj-1 je knjižnica pravna oseba ali njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost. Lastnost knjižnice po ZKnj-1 ima tudi knjižnica ___ (kot notranja organizacijska enota ___), saj je Vaša knjižnica že podala vlogo za vpis v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica (
- člen ZKnj-1). Glede na Vašo konkretno situacijo Pooblaščenec meni, da vodja (če in ko v tem delu izvaja pooblastila predstojnika) nekega oddelka na ___ lahko pridobi izpis vsega gradiva, ki ga ima izposojenega delavec (oseba A) na tem nekem oddelku, saj se mora ta delavec, po internih pravilih ___, razdolžiti vseh pripomočkov, ki jih je uporabljal pri svojem delu, med drugim mora razdolžiti (vrniti v knjižnico) tudi vso izposojeno gradivo, kar v takem primeru knjižnica tudi potrdi s podpisom in datumom vrnitve gradiva. Po mnenju Pooblaščenca ima delodajalec pravico, da je kot lastnik oziroma upravljavec premoženja (tudi knjižničnega gradiva) seznanjen o tem, kje se njegovo premoženje (knjižnično gradivo) nahaja. Delodajalec pa se lahko odloči sam, komu bo prepustil postopke za vrnitev premoženja, ali knjižnici ali vodji oddelka. Vodja oddelka seveda knjižnično gradivo lahko preda drugim uporabnikom, ki strokovno literaturo potrebujejo za svoje delo, če je to v skladu s pravili knjižnice, ki verjetno mora vedeti, pri kom se literatura nahaja. A to je stvar vaših internih pravil, ki morajo določati pot osebnih podatkov od ene odgovorne osebe do druge in seveda predvsem, aktere so te osebe, ki takšne podatke lahko obdelujejo. S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026