← Slovenija

Izpolnitev posebnega vprašalnika in izjav pri zobozdravniku - IPRS

Izpolnitev posebnega vprašalnika in izjav pri zobozdravniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.08.2022 Številka: 07121-1/2022/926 Kategorije: --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Privolitev, Statistika in raziskovanje Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
  4. 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da zasebni zobozdravniki od pacientov zbirajo:
  5. izpolnjene in podpisane anketne vprašalnike, ki se nanašajo na zdravstveno stanje pacientov, ter
  6. podpisane privolitvene obrazce, ki vsebujejo različne privolitve in izjave. Glede vprašalnika se sklicujejo na smernice njihovega mednarodnega združenja FDI. Konkretni vprašalnik in privolitveni obrazec ste priložili. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  7. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  8. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  9. točko prvega odstavka
  10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  11. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem še pojasnjujemo, da se lahko do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov dokončno in zavezujoče opredelimo le v inšpekcijskih postopkih. Spodnje načelno in zgolj informativno mnenje se navezuje le na konkretna obrazca, ki ste ju predložili.
  12. GLEDE VPRAŠALNIKA O ZDRAVSTVENEM STANJU: Z vidika pravil varstva osebnih podatkov je načeloma dopustno, da izvajalec zobozdravstvene dejavnosti od pacientov zbira odgovore na vprašanja, ki so navedena na FDI vprašalniku, ki se nanaša na zdravstveno stanje pacienta (bolezni, terapije, nosečnost, zdravila). To velja tudi za uvodni del vprašalnika z osnovnimi identifikacijskimi in statusnimi podatki. Vendar ima vprašalnik pomanjkljivost v tem, da ne vsebuje informacij o obdelavi osebnih podatkov po
  13. ali
  14. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov (npr. namen uporabe podatkov, pravna podlaga, kdo je upravljavec in kdo uporabnik podatkov, obveznost razkritja vseh podatkov, obdobje hrambe). Prav tako se ne sklicuje na informacije, ki bi bile pacientu dostopne kje drugje.
  15. GLEDE PRIVOLITVENEGA OBRAZCA »IZJAVA«: - Obrazec vsebuje nekatere kategorije, ki ne spadajo na področje varstva osebnih podatkov, zaradi česar se do njih nismo pristojni opredeliti (izjave št. 1- 4, 7 in 8); - Obrazec je lahko problematičen glede fotografiranja in snemanja (izjava št. 5), zlasti ker ni jasen oziroma določen konkretni namen tovrstne obdelave osebnih podatkov, in ker pacientu ne dopušča zavrnitve; - Obrazec je lahko problematičen glede uporabe fotografij za učne, strokovne in znanstvene namene (izjava št. 6), zlasti ker ni jasno, ali in kako se izvaja absolutna anonimizacija, nadalje ker ni jasen način in obseg obdelave fotografij, in ker pacientu ne dopušča zavrnitve. O b r a z l o ž i t e v:
  16. Ključni razlog za načelno dopustnost zbiranja podatkov prek tipskega VPRAŠALNIKA O ZDRAVSTVENEM STANJU je, da naj bi bili podatki primerni in potrebni za uspešno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo pacienta ter za varnost zdravstvenih delavcev. Pravne podlage za zbiranje teh podatkov pa so: - v Prilogi št. NIJZ 1 Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) – ta ureja vsebino zdravstvene dokumentacije, kamor sodi npr. tudi anamneza, - posredno tudi v 14.a do 14.č členu ZZPPZ – ti urejajo pravico izvajalcev zdravstvene dejavnosti do pridobivanja vrste identifikacijskih, statusnih in zdravstvenih podatkov prek Centralnega registra podatkov o pacientih, in - predvsem v
  17. členu Zakona o pacientovih pravicah, na podlagi katerega je pacient za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe med drugim dolžan: o dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa in o obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem. Naštete podlage je treba uporabljati v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov iz
  18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP sicer ne more vsebinsko presojati strokovne utemeljenosti vsakega od vprašanj, ker to ne spada v njegovo pristojnost, vendar v vprašalniku ni videti očitno neprimernih ali nesorazmernih vprašanj. Kljub načelni dopustnosti zbiranja predmetnih podatkov, pa je v konkretnem primeru lahko problematična odsotnost informiranja pacientov o pomembnih vidikih obdelave njihovih osebnih podatkov, ki jih navedejo v vprašalniku. Vsebino informiranja zahtevata
  19. in
  20. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, način informiranja pa ureja
  21. člen uredbe. Informacije o tem bi moral pacient prejeti na samem vprašalniku ali pa na nek drug način, na primer na ločenem dokumentu ali prek spletne strani. Konkretni vprašalnik zahtevanih informacij ne vsebuje, prav tako pa na njem ni navedeno, kje in kako so pacientu te informacije dostopne. Dodajamo še, da je končna odločitev o razkritju občutljivih osebnih podatkov v rokah pacienta, tako kot je tudi privolitev v zdravstveno oskrbo prepuščena popolni avtonomiji pacienta. Ob zavrnitvi, nepopolnih ali neresničnih navedbah je tisti, ki nosi morebitne (zdravstvene) posledice, samo pacient.
  22. PRIVOLITVENI OBRAZEC se nanaša na različne privolitve, zlasti glede zdravljenja. V slednjem delu se privolitvene izjave ne nanašajo na obdelavo osebnih podatkov in jih IP ni pristojen presojati. Tisti del obrazca, ki se nanaša na privolitev v fotografiranje in snemanje (
  23. točka) je pomanjkljiv iz enakih razlogov kot velja za vprašalnik. Zlasti zaradi neopredeljenega namena ni jasno, ali je privolitev skladna in ali je sploh potrebna. Če gre za fotografiranje in snemanje, ki ni strokovno utemeljeno s potrebo po uspešni, primerni, kakovostni in varni zobozdravstveni oskrbi, je potrebna privolitev pacienta. V tem primeru bi moral pacient prejeti tudi vrsto pojasnil in bi tudi sama izjava morala izpolnjevati stroge pogoje za veljavnost privolitve, saj bi bila v nasprotnem primeru neveljavna. Če pa gre za fotografiranje in snemanje, ki je utemeljeno že po sami medicinski stroki in je to nujni redni del zobozdravstvene storitve (npr. slikanje prvotnega stanja zaradi priprave na zobotehnično storitev, RTG slikanje), privolitev sploh ne bi bila potrebna. Podobno velja glede uporabe slikovnega gradiva za raziskave in izobraževanje (
  24. točka). Tu velja, da privolitev ni potrebna, če upravljavec zagotovi absolutno anonimizacijo vsebine. Zato je nenavadno, da se na obrazcu od pacientov pričakuje privolitev v anonimizirano obdelavo podatkov. Pacientu tako ni jasno, ali bodo podatki res zadostno anonimizirani ali bodo le psevdonimizirani. Če podatki ne bi bili zadostno anonimizirani oziroma bi bili le psevdonimizirani, bi morali pacienti v obdelavo podatkov izrecno privoliti. V tem primeru je privolitvena izjava na obrazcu zelo pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh informacij o konkretni obdelavi osebnih podatkov in tudi ne izpolnjuje drugih zahtev, ki veljajo za privolitev. Obe privolitveni izjavi pa sta v vsakem primeru sporni zato, ker obrazec ne dopušča zavrnitve, pač pa pacienta sili, da se neselektivno strinja z vsemi osmimi izjavami. Kot izhaja iz
  25. recitala uvodnih določb Splošne uredbe o varstvu podatkov, privolitev se ne bi smela šteti za prostovoljno, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nima možnosti dejanske ali prostovoljne izbire ali privolitve ne more zavrniti ali preklicati brez škode. V zvezi s pogoji za veljavno privolitev še pojasnjujemo, da mora biti privolitev v obdelavo osebnih podatkov skladna z zahtevami iz 2., 5., 7.,
  26. in
  27. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov kar pomeni, da mora biti: - informirana, - prostovoljna, - preklicljiva, - nedvoumna, - izrecna, - dokazljiva, - sorazmerna, - jasna oziroma razumljiva, - ločena od drugih izjav in - ustrezno razdeljena po določenih namenih in obdelavah oziroma podatkih. V zvezi s podobnimi vprašanji smo v preteklosti že izdali vsaj dve mnenji, ki sta dostopni na spletni strani IP, npr. mnenje št. 0712-1/2012/2967 in št. 0712-85/2008/
  28. Na spletni strani je dostopnih še več mnenj s področja privolitve in uporabe podatkov za znanstveno-raziskovalni namen. Prijazen pozdrav, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Po pooblastilu: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.