Izpolnjevanje vprašalnika s strani pacienta - IPRS

Izpolnjevanje vprašalnika s strani pacienta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.10.2012 Številka: 0712-1/2012/2967 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste nam posredovali vprašalnik s 17 vprašanji, ki so osebne in družinske narave. Zanima vas, če je takšen vprašalnik pacient dolžan izpolniti na željo svojega osebnega zdravnika ter, če je pacient dolžan odgovoriti na vsa vprašanja. Pojasnili ste, da pacient dobi takšen vprašalnik, če npr. želi opraviti preventivni pregled. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. tč.
6. odst.
7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec ocenjuje, da je zbiranje zdravstvenih podatkov pacienta, ki jih zahteva vprašalnik dopustno, saj so ti podatki primerni in potrebni za ustrezno (preventivno) zdravstveno oskrbo pacienta. Način izpolnjevanja, vsebina odgovorov ter odločitev o tem, ali bo pacient vprašalnik sploh izpolnil, je izključno v rokah posameznega pacienta. Zdravstvena storitev ni pogojena z izpolnitvijo vprašalnika. Ob zavrnitvi, nepopolnih ali neresničnih navedbah je tisti, ki nosi morebitne (zdravstvene) posledice, samo pacient. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec po pregledu vprašalnika uvodoma ugotavlja, da vprašalnik uvodoma vsebuje vprašanja o imenu in priimku, starosti in spolu pacienta. Nadalje se vprašanja nanašajo o boleznih, ki jih imajo družinski člani pacienta, npr. ali je imel kdo v družini sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, srčni infarkt, možgansko kap, rakava in kronična obolenja. Vprašalnik se nadaljuje z vprašanji o kajenju in navadah pitja alkoholnih pijač ter telesni dejavnosti pacienta. Vprašalnik vsebuje tudi vprašanja o uporabi maščob, mesa, mlečnih izdelkov, jajc, sladkorja, kruha, kave ter sadja in zelenjave v prehrani pacienta. Vprašalnik nadalje vsebuje podatke o opravljenih pregledih in laboratorijskih preiskavah pacienta ter nazadnje ugotovitve o dejavnikih tveganja za nastanek posamezne bolezni, ugotovljene bolezni ter podatek o predvidenem kontrolnem pregledu. Pooblaščenec ugotavlja, da je vprašalnik tipski in, da ga je izdelal Zavod za razvoj družinske medicine oz. Združenje zdravnikov družinske medicine. Iz vašega elektronskega sporočila izhaja, da je izpolnitev vprašalnika od vas zahteval osebni zdravnik. Osebni zdravnik oz. zdravnik družinske medicine praviloma, na podlagi
9. točke
10. člena ZVOP-1, sodi med izvajalce zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju. Določba prvega odstavka
11. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Po določbi
12. točke
13. člena ZVOP-1 podatki o zdravstvenem stanju posameznika spadajo med občutljive osebne podatke. Pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov so določene v
14. členu ZVOP-1, ki taksativno določa osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Med temi podlagami je v
15. točki
16. člena ZVOP-1 določeno, da se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo, če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; v nadaljevanju: ZZPPZ) v prilogi opredeljuje zbirke, ki jih vodijo izvajalci zdravstvenih storitev, vsebino in namen zbirk ter način dajanja podatkov in rok hrambe. Pod zaporedno številko 1 je opredeljena zbirka osnovne zdravstvene dokumentacije, ki jo vodijo izvajalci zdravstvenih storitev (na primer zdravstveni domovi in bolnišnice), in lahko vsebuje naslednje podatke o pacientu: EMŠO, številko zdravstvenega zavarovanja, ime in priimek, genogram, zakonski stan, izobrazbo, poklic, naslov stalnega bivališča, naslov začasnega bivališča, telefon, diagnozo, datum stika, načrtovane stike, številko zdravnika, terapijo, napotitev, vzrok začasne dela nezmožnosti, vzrok smrti, zavarovalniški status, razlog obravnave, socialno anamnezo družine ter načrt zdravstvene nege. Osnovno medicinsko dokumentacijo uporabljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva ter kot vir podatkov za druge evidence opredeljene v ZZPPZ. Iz vašega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti, da je vaš osebni zdravnik zahteval izpolnitev vprašalnika pred opravljenim preventivnim pregledom. V zvezi z navedenim je treba dodati, da je pod zaporedno številko 2.1 opredeljena še zbirka preventivnega zdravstvenega varstva odraslih, ki vsebuje podatke o rezultatih preventivnih pregledov ter podatke o opravljenem preventivnem delu. Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da Zakon o Pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP) v četrtem odstavku
17. člena določa, da je uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Ne glede na to lahko uporabo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe določa zakon. Tako določba šeste točke
18. člena ZPacP določa, da privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov med drugim ni potrebna, če za namene epidemioloških in drugih raziskav, izobraževanja, medicinskih objav, spremljanja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe ali druge namene pacientova istovetnost ni ugotovljiva. Poleg tega je pomembno poudariti, da določba
19. člena ZPacP določa pravico pacienta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Ta pravica poleg zahteve zagotavljanja primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino upoštevajoč objektivne kriterije, zahteva tudi upoštevanje pacientovega subjektivnega dojemanja primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe – da je zdravstvena oskrba pacientu prijazna, mu daje občutek varnosti, ga ne obremenjuje po nepotrebnem in s katero je zadovoljen. Za doseganje sistemskih izboljšav, ki bi vplivale na zadovoljstvo pacientov, je seveda treba izvesti analizo trenutnega stanja in morebitnih predlogov pacientov, zato Pooblaščenec meni, da je anketiranje pacientov v ta namen povsem legitimno in tudi zakonito. Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na določbe
20. člena ZPacP, na podlagi katerih je pacient za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe med drugim dolžan: - dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa in - obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem. Na podlagi povedanega lahko povzamemo, da je končna odločitev o razkritju občutljivih osebnih podatkov v rokah pacienta, tako kot je tudi privolitev v zdravstveno oskrbo prepuščena popolni avtonomiji pacienta. Ob zavrnitvi, nepopolnih ali neresničnih navedbah je tisti, ki nosi morebitne (zdravstvene) posledice, samo pacient. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026