Izvajanje nadzora uporabe javno dostopnih brezžičnih omrežij - IPRS

Izvajanje nadzora uporabe javno dostopnih brezžičnih omrežij + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.03.2009 Številka: 0712-124/2009/2 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Spoštovani, prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje, kako se mora izvajati nadzor uporabe javno dostopnih brezžičnih omrežjih WLAN? Kot navajate, še v nobenem zakonu niste zasledili, kaj se zgodi v primeru zlorab nenadzorovanih brezžičnih omrežij, takšnih točk pa je po Sloveniji vedno več in večina jih je bolj ali manj prosto dostopnih in nenadzorovanih. Pred kakšnim letom je tudi izšel javni razpis za postavitev e-točk, ki je izrecno zahteval, da so prosto dostopne vsakomur. Kaj se zgodi, če nekdo izkoristi prost dostop do interneta (preko teh e-točk) za vdore v oddaljene sisteme? Kdo je odgovoren v tem primeru in kako izslediti storilca, če nimamo nikakršnih podatkov o njem? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec uvodoma podarja, da je potrebno ločiti med odgovornostjo za morebitne kršitve zakonodaje, ki jo nosi oseba, ki je kršitve zakrivila, in odgovornostjo pravnih ali fizičnih oseb, ki v elektronskem komunikacijskem omrežju opravljajo storitve prenosa podatkov, med katere sodi tudi omogočanje uporabe javno dostopnih brezžičnih omrežij. Z vidika določb ZVOP-1 so inšpekcijski ukrepi, ki jih lahko odredi državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov opredeljeni v
6. členu ZVOP-
7. Ta določa, da ima državni nadzornik, ki pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev tega zakona ali drugega zakona ali predpisa, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico takoj:
8. odrediti, da se nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ki jih ugotovi, odpravijo na način in v roku, ki ga sam določi;
9. odrediti prepoved obdelave osebnih podatkov osebam javnega ali zasebnega sektorja, ki niso zagotovile ali ne izvajajo ukrepov in postopkov za zavarovanje osebnih podatkov;
10. odrediti prepoved obdelave osebnih podatkov ter anonimiziranje, blokiranje, brisanje ali uničenje osebnih podatkov, kadar ugotovi, da se osebni podatki obdelujejo v nasprotju z določbami zakona;
11. odrediti prepoved iznosa osebnih podatkov v tretjo državo ali njihovega posredovanja tujim uporabnikom osebnih podatkov, če se iznašajo ali posredujejo v nasprotju z določbami zakona ali obvezujoče mednarodne pogodbe;
12. odrediti druge ukrepe, določene z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, ter zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
13. odstavek
14. člena ZVOP-1 pa določa, da ukrepov iz prejšnjega odstavka ni mogoče odrediti zoper osebo, ki v elektronskem komunikacijskem omrežju opravlja storitve prenosa podatkov, vključno z začasnim shranjevanjem podatkov in drugimi delovanji v zvezi s podatki, ki so pretežno ali v celoti v funkciji opravljanja ali olajšanja prenosa podatkov po omrežjih, če ta oseba sama nima interesa, povezanega z vsebino teh podatkov, in ne gre za osebo, ki lahko sama ali skupaj z omejenim krogom z njo povezanih oseb učinkovito nadzoruje dostop do teh podatkov. Povedano z drugimi besedami – državni nadzornik ne more ukrepati zoper ponudnika javno dostopnega brezžičnega omrežja, saj ta praktično ne more učinkovito nadzorovati aktivnosti uporabnikov, ki uporabljajo javno dostopna brezžična omrežja. V pravni ureditvi prometa elektronskih komunikacij in ponujanja storitev informacijske družbe gre za tako imenovan princip »mere conduit« oziroma za ponujanje storitev izključnega prenosa, kar je relevantno tudi v primeru javno dostopnih brezžičnih omrežij. Odgovornost ponudnikov storitev izključnega prenosa je opredeljena v
15. členu Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Ur.l. RS, št. 61/2006; v nadaljevanju ZEPT). Ta določa naslednje: