Izvajanje raziskav in neposredno trženje po elektronski pošti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.06.2012 Številka: 0712-1/2012/1781 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede uporabe javno objavljenih elektronskih naslovov za namene izvedbe javnomnenjskih in trženjskih raziskav. Želite izvajati raziskavo med poslovno javnostjo. V ta namen želite iz javno dostopnih virov pridobiti elektronske naslove posameznikov, katerim bi posredovali vabila za udeležbo v anketi. Gre za anketiranje, ki nima nobenih elementov neposrednega trženja. Glede na naše mnenje št. 0712-1/2011/2969 sklepate, da se elektronske naslove posameznikov, objavljene na spletnih straneh njihovih delodajalcev, lahko uporablja za posredovanje vabil, če je raziskava vezana na delovno mesto tega posameznika. Iz našega mnenja št. 0712-385/2006/2 pa po vašem izhaja, da lahko elektronske naslove (kadar so ti hkrati tudi osebni podatki) iz javnih podatkovnih baz podjetij (npr. IPIS) uporabite za namene anketiranja. Prosite nas, da se opredelimo do teh dveh navedb. Hkrati pa vas zanima tudi, kako morate ukrepati, če ob izvedbi ankete posameznik zahteva, da ga prenehate vključevati v raziskave. Ker se vaša baza elektronskih naslovov neprestano osvežuje, bi posledično morali ustvariti seznam posameznikov, ki ne želijo, da jih vključujete v spletne ankete. Želite tudi vedeti, ali lahko na javno objavljene elektronske naslove, objavljene v javno dostopnih virih, posredujete nenaročene ponudbe za izvajanje trženjskih in javnomnenjskih raziskav, ali morate za to vnaprej pridobiti privolitev prejemnika. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ločevanje med neposrednim trženjem in drugo nenaročeno elektronsko pošto? Bistvenega pomena je ločevanje med neposrednim trženjem in pošiljanjem nenaročene elektronske pošte, ki ne predstavlja neposrednega trženja. Obdelava osebnih podatkov za namene neposrednega trženja je v ZVOP-1 posebej urejena, glede obdelave osebnih podatkov za namene, ki jih ne uvrščamo v neposredno trženje, pa veljajo splošna pravila ZVOP-1, kadar seveda kontaktni podatki prejemnika predstavljajo hkrati tudi njegove osebne podatke. Neposredno trženje na naslove elektronske pošte, ki ste jih pridobili iz javno dostopnih virov, lahko zaradi specialne ureditve iz ZEKom, praviloma izvajate le, če imate vnaprejšnje soglasje prejemnika in če izpolnjujete ostale pogoje po
- členu Zakona o elektronskem poslovanju na trgu. Pošiljanje nenaročene elektronske pošte, ki ne predstavlja neposrednega trženja, na elektronske naslove, ki niso osebni podatki, je dopustno. Kadar pa elektronski naslovi prejemnikov predstavljajo osebne podatke, jih lahko obdelujete (tudi jim pošiljate nenaročeno elektronsko pošto) le, če imate za to podlago v zakonu ali njihovi privolitvi. Če posameznik objavi svoj naslov elektronske pošte, se šteje, da privoli v njegovo obdelavo, vendar le v kontekstu objave same. Javno objavljene osebne podatke lahko torej obdelujete le za namene, za katere so bili ti objavljeni, in le, če so bili objavljeni s privolitvijo posameznika. Objava naslova elektronske pošte na spletu še ne pomeni nujno, da posameznik dovoli uporabo tega elektronskega naslova za namene posredovanja vabila k sodelovanju v raziskavi. Namen objave se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. Ugotavljanje pravnega temelja za pridobitev in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za namene pošiljanja nenaročene e-pošte. Avtomatizirano zbiranje javno objavljenih podatkov ne more zagotavljati ustreznega preverjanja, ali je posameznik privolil v objavo njegovega elektronskega naslova (ali je e-naslov objavljen po volji posameznika ali proti njej) in ali dovoli uporabo njegovega elektronskega naslova za namene pošiljanja nenaročene pošte (ki ne predstavlja neposrednega trženja). Ob pridobivanju osebnih podatkov iz že ustvarjenih podatkovnih baz podjetij je treba zagotoviti, da je posameznik privolil v samo zbiranje njegovih osebnih podatkov in v njihovo posredovanje tretjim osebam – pošiljateljem nenaročene elektronske pošte. Če upravljavec zbirke osebnih podatkov (imetnik podatkovne baze podjetij) posameznika ob pridobivanju njegove privolitve v obdelavo osebnih podatkov obvesti tudi o namenu obdelave – torej tudi o posredovanju njegovih osebnih podatkov tretjim osebam za namene izvedbe raziskav oz. anket, potem je tovrstna obdelava s strani tretjih oseb dopustna. Temelj za zbirko e-naslovov, ki jih posamezniki niso dovolili uporabiti za pošiljanje e-sporočil. Če posameznik zahteva prenehanje neposrednega trženja, lahko njegov elektronski naslov ob neprestanem osveževanju vaše baze podatkov hranite za namene izpolnjevanja njegove zahteve. Zahteval je namreč prenehanje izvajanja neposrednega trženja na njegov e-naslov. Da bi zahtevo lahko spoštovali, vodite zbirko e-naslovov posameznikov, ki so prepovedali uporabo za namen neposrednega trženja. Kadar pa posameznik ni privolil v pošiljanje nenaročene e-pošte (ki nima elementov neposrednega trženja), lahko njegove podatke hranite le, če posameznik v to privoli. Posameznik namreč ni zahteval, da prenehate uporabljati njegov e-naslov za namene nenaročenih (netrženjskih) sporočil, ampak preprosto ni dovolil, da ga obdelujete. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je pošiljanje nenaročene elektronske pošte urejeno zakonsko bistveno drugače, kadar gre za pošiljanje t.i. komercialnih sporočil (neposredno trženje), kot kadar gre za druge vrste pošiljk brez kakršnih koli elementov oglaševanja blaga ali storitev. Treba je namreč upoštevati, da tudi prikrito oglaševanje (npr. promoviranje izdelka ali storitve v »strokovnem članku«) šteje za neposredno trženje, čeprav je tovrstno oglaševanje prek elektronske pošte prepovedano (glej pojasnila spodaj). Ločnica med obema oblikama pošiljanja nenaročene elektronske pošte je zelo tanka, zato je v vsakem konkretnem primeru posebej treba ugotavljati, ali pošiljanje določene nenaročene pošiljke že predstavlja neposredno trženje ali ne. Pooblaščenec ne more vedeti, ali bodo vaša sporočila takšne narave, da se glede na določbe veljavne slovenske zakonodaje resnično ne morejo šteti za neposredno trženje. Glede vaših vprašanj je torej bistveno ločevanje med izvedbo javnomnenjske raziskave, ki ne vsebuje nobenih elementov komercialnega sporočila oz. neposrednega trženja, ter ponujanjem izvajanja trženjskih in javnomnenjskih raziskav, ki ga omenjate v zadnji točki vašega dopisa. Slednje namreč po mnenju Pooblaščenca nedvomno predstavlja neposredno trženje. Zato vam najprej pojasnjujemo, kakšna so pravila, če želite javno objavljene elektronske naslove uporabiti za namene neposrednega trženja – torej tudi ponujanja izvajanja trženjskih in javnomnenjskih raziskav.
- Neposredno trženje po elektronski pošti Za trženje z uporabo sredstev elektronske komunikacije veljajo drugačna pravila kot za trženje po npr. navadni pošti ali telefonu, saj že ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena napotuje na uporabo drugega zakona, če ta določa drugače. Poleg tega ZVOP-1 področje neposrednega trženja ureja bolj splošno (torej ne v povezavi s sredstvi elektronske komunikacije). Neposredno trženje z uporabo sredstev elektronskih komunikacij (torej tudi po elektronski pošti) urejajo poleg ZVOP-1 še Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEKom), Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Ur. l. RS, št. 69/09 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZEPT) in Zakon o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 20/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVPot). V skladu s tretjim odstavku
- člena ZEPT pa se v primeru, ko gre za neposredno trženje po elektronski pošti, ki je hkrati prepovedano tudi po ZVPot, uporabijo določbe ZEPT. Posledično torej v primeru pošiljanja neželenih komercialnih sporočil po elektronski pošti ZVPot ne pride v poštev, ampak se primarno uporabi ZEPT. Poleg tega v vašem primeru gre za oglaševanje podjetjem, kar pomeni, da ne gre za razmerje med ponudnikom blaga oz. storitev in potrošnikom, ne gre torej za potrošniško razmerje in določbe ZVPot ne pridejo v poštev ne glede na sredstvo komunikacije. Pooblaščenec se zato v nadaljevanju omejuje na relevantne določbe ZEKom in ZEPT. ZEKom v
- členu določa, da je uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja. Vendar pa lahko ne glede na to fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. Slednje pa v skladu s tretjim odstavkom
- člena ZEKom velja le za trženje po elektronski pošti, ne pa tudi za ostala sredstva elektronske komunikacije (npr. mobilni telefon). Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno pošiljati (četrti odstavek
- člena ZEKom). Nadzor nad spoštovanjem določb ZEKom opravlja Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK). ZEPT v prvem odstavku
- člena določa, da lahko ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če: - prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem, - je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno, - je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano, - so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in - so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni. Če pa gre za ponudnika storitev z reguliranim poklicem, mora ta pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev. Skladnost delovanja z navedeno določbo ZEPT nadzira Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS). Pri tem ZEPT velja izključno za pošiljanje neželenih komercialnih sporočil po elektronski pošti, ZEKom pa tudi za ostala sredstva elektronske komunikacije. Če bi šlo torej npr. za oglaševanje po mobilnem telefonu, se ne bi uporabile določbe ZEPT, temveč ZEKom. Javno objavljene elektronske naslove torej lahko uporabljate za namene neposrednega trženja le, če imate vnaprejšnje soglasje prejemnika in če izpolnjujete ostale pogoje po ZEPT (glej zgoraj). Poleg tega lahko elektronske naslove vaših strank – kupcev vaših izdelkov ali storitev, ki ste jih pridobili v okviru prodaje tega blaga oz. storitev, uporabljate za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar morate tej stranki dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.
- Pošiljanje nenaročene elektronske pošte, ki ne predstavlja neposrednega trženja Kadar gre za pošiljanje nenaročene elektronske pošte, ki ne predstavlja neposrednega trženja, se seveda ne more uporabiti zakonodaja, ki ureja neposredno trženje. V takem primeru se uporablja zakonodaja, ki splošno ureja pošiljanje nenaročene elektronske pošte in je zato bistvenega pomena ločevanje med tem, ali se nenaročena elektronska pošta pošilja podjetju ali posamezniku. Pošiljanje nenaročene elektronske pošte, ki hkrati ne predstavlja neposrednega trženja, namreč ni posebej urejena v veljavni slovenski zakonodaji. Zato je po mnenju Pooblaščenca pošiljanje tovrstne elektronske pošte podjetjem dopustno. Kontaktni podatki podjetja sami po sebi namreč ne predstavljajo osebnih podatkov. V skladu z določbo
- točke
- člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Pri tem je posameznik – določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Osebni podatki se torej morajo nanašati na posameznika in ne na pravno osebo (podjetje). Kontakti, ki jih pridobivate iz baze poslovnega imenika, ne predstavljajo torej nujno osebnih podatkov. V kolikor gre npr. za elektronske naslove podjetij (info@podjetje.si), takšni elektronski naslovi ne predstavljajo osebnih podatkov, v takem primeru ne pridejo v poštev določbe ZVOP-1 in Informacijski pooblaščenec ni pristojen za nadzor. Če boste pošiljali vabila na sodelovanje pri anketi, ki hkrati ne bodo vsebovala elementov neposrednega trženja, na tovrstne elektronske naslove (ki torej ne predstavljajo osebnih podatkov), Pooblaščenec ni pristojen za nadzor, saj ne bo šlo za obdelavo osebnih podatkov. Drugače pa je v primeru, kadar je elektronski naslov prejemnika nenaročene elektronske pošte hkrati tudi osebni podatek – kadar je torej posameznik iz njega lahko določljiv (npr. ime.priimek@podjetje.si). V takem primeru se tisti, ki te elektronske naslove zbira in jih drugače obdeluje (nanje pošilja elektronska sporočila), šteje za upravljavca zbirke osebnih podatkov in mora spoštovati določbe ZVOP-
- Razlaga v nadaljevanju glede pošiljanja nenaročene pošte, ki hkrati ne predstavlja neposrednega trženja, zato v delu, ki se nanaša na ZVOP-1, velja le, kadar gre za elektronski naslov, ki hkrati predstavlja osebni podatek posameznika. Upravljavec zbirke osebnih podatkov mora za njihovo obdelavo imeti pravno podlago. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju določa
- člen ZVOP-1, po katerem se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V konkretnem primeru Pooblaščenec ne ve, da bi kakšen veljaven zakon predstavljal pravno podlago za vaše podjetje, da pridobiva iz javno dostopnih virov elektronske naslove posameznikov in nanj pošilja nenaročeno elektronsko pošto, ki hkrati ne predstavlja neposrednega trženja. ZVOP-1 sicer v prvem odstavku
- člena določa, da se lahko osebni podatki ne glede na prvotni namen zbiranja nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. Vendar pa v naslednjem odstavku istega člena določa tudi, da se ti osebni podatki posredujejo uporabniku za v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja. Posledično se torej kontaktni podatki ne morejo uporabiti za obdelavo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene, saj so posamezniki iz kontaktnih podatkov določljivi in torej ne gre za anonimizirane podatke. Za statistične, analitične in raziskovalne namene lahko upravljavec obdeluje osebne podatke, ki jih je prej že zakonito zbral (na osnovi ene od pravnih podlag iz
- in
- člena ZVOP-1). Če jih pridobiva od tretjega, pa mora imeti zato (spet) pravni temelj (običajno bi šlo v zasebnem sektorju za informirano privolitev posameznika, ki bi dovolil obdelavo določenih svojih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja). Kadar posameznik prostovoljno javno objavi svoj osebni podatek, se šteje, da je privolil v njegovo obdelavo (če namena obdelave ni očitno omejil). Posameznik torej s prostovoljno objavo svojega elektronskega naslova na spletu privoli v kontaktiranje na tem elektronskem naslovu oz. v obdelavo njegovega elektronskega naslova za te namene. Seveda pa je pri tem treba upoštevati kontekst objave, saj je iz njega mogoče sklepati, ali je morda posameznik, ki je svoje osebne podatke javno objavil, njihovo obdelavo omejil za določene namene. Povedano drugače – kadar podjetje objavi kontaktne podatke svojega zaposlenega, zadolženega za odnose z javnostmi, predstavlja drugačno situacijo kot v primeru, ko podjetje objavi podatke zaposlenega, zadolženega za npr. računovodstvo. V prvem primeru gre za posameznika, ki ga je dovoljeno kontaktirati za več namenov, kot v drugem primeru, kjer po mnenju Pooblaščenca kontaktiranje za namene izvedbe ankete ni dopustno. Jasno je namreč, da je namen objave elektronske pošte posameznika, ki je zadolžen za računovodstvo, možnost kontaktiranja posameznika zaradi npr. izdaje, reklamacije ipd. računov in druge zadeve povezane z računovodskimi storitvami, ne pa za izvedbo raziskave o npr. njegovem zadovoljstvu s trenutnim naročniškim razmerjem mobilne telefonije. Po mnenju Pooblaščenca je namreč namen objave kontakta zaposlenega s strani delodajalca predvsem možnost hitrega kontakta osebe, zadolžene za določeno področje, da npr. ta v najhitrejšem možnem času poda prave odgovore potencialnemu poslovnemu partnerju ali potrošniku glede dela, ki ga opravlja njegovo podjetje. Pooblaščenec meni, da to ne pomeni, da zaposleni soglaša s tem, da se njegov elektronski naslov obdeluje za namene raziskave v zvezi z njegovim delovnim mestom. V mnenju, na katerega se sklicujete, je šlo po mnenju Pooblaščenca za drugačno dejansko stanje, saj je šlo za učitelje, ki so javni uslužbenci, tema pa je bila povezana z opravljanjem njihovega dela. Vsekakor pa Pooblaščenec ne more podati dokončnega odgovora, v katerem primeru je pošiljanje vabil k anketi dopustno in v katerem ne, saj to lahko ugotovi šele ob preučitvi dejanskega stanja konkretnega primera – torej ob uvedbi postopka inšpekcijskega nadzora. Največjo težavo v konkretnem primeru, ko podatke posameznikov zbirate avtomatsko s spleta, predstavlja ravno preverjanje, ali je za tovrstno obdelavo teh podatkov resnično podana privolitev. V posameznih primerih je namreč na spletu lahko objavljen osebnih podatek posameznika, ki v takšno objavo ni privolil – ko njegov podatek objavi neka tretja oseba brez obvestila tega posameznika. Poleg tega je z avtomatskim zbiranjem kontaktov nemogoče ugotoviti, v kakšnem kontekstu so bili objavljeni – ali so bili objavljeni tako, da jih je mogoče uporabiti tudi za namene pošiljanja vabil k sodelovanju v raziskavi. Zato Pooblaščenec meni, da je praktično nemogoče pridobivati osebne podatke posameznikov iz javno dostopnih virov avtomatsko in pri tem zagotoviti, da je podana ustrezna privolitev teh posameznikov tako v samo zbiranje njihovih podatkov, kot tudi v kakršnokoli nadaljnjo obdelavo. Če gre za pridobivanje podatkov posameznikov iz podatkovnih baz podjetij, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da se mnenje št. 0712-385/2006/2, na katerega se sklicujete v vašem dopisu, nanaša na neposredno trženje, v vašem primeru pa gre za vprašanje pošiljanja nenaročene pošte, ki naj ne bi predstavljala neposrednega trženja. Zato sklicevanje na določbe
- člena ZVOP-1 ni ustrezno, saj navedeni člen ureja obdelavo osebnih podatkov v primeru neposrednega trženja. Upravljavec zbirke osebnih podatkov mora ob pridobivanju osebnih podatkov upoštevati določbe
- člena ZVOP-1, po katerem mora posameznika seznaniti tudi z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov. Posredovanje osebnih podatkov tretjim osebam zagotovo predstavlja tudi obdelavo osebnih podatkov. Posledično mora upravljavec osebnih podatkov ob pridobivanju osebnega podatka od posameznika pridobiti privolitev tega posameznika tudi v to, da bo njegove osebne podatke posredoval tretjim osebam za namene izvedbe anket oz. raziskav. V takem primeru upravljavec ni zavezan že ob pridobivanju privolitve posameznika vnaprej navesti, komu vse bo posredoval njegove osebne podatke (kot bi to moral storiti, če bi se uporabil
- člen ZVOP-1). V primeru, kot ga opisujete, bi torej podjetje, ki je imetnik podatkovne baze podjetij, predstavljal tudi upravljavca zbirke osebnih podatkov (če bi ta baza seveda vsebovala osebne podatke posameznikov, zaposlenih v podjetjih). Da bi objavil osebne podatke teh posameznikov v svoji bazi ali pa jih posredoval tretjim osebam, bi upravljavec moral pridobiti njihovo privolitev. Pri tem bi moral posameznik biti seznanjen s tem, za kakšne namene bodo njegovi podatki objavljeni v tej bazi oz. posredovani tretjim osebam (npr. za namene izvedbe javnomnenjskih raziskav). Le tako se namreč lahko šteje, da so posamezniki resnično privolili v tovrstno obdelavo. Zadoščalo bi, če bi upravljavec zbirke osebnih podatkov (npr. IPIS) ob pridobivanju privolitve posameznikov za obdelavo njihovih elektronskih naslovov, te posameznike jasno obvestil tudi o temu, da bo njihove elektronske naslove posredoval tretjim osebam za namene izvedbe raziskav ali anket (in bi seveda posamezniki v to privolili). Ob tem pa se je treba zavedati, da ima posameznik glede na določbe
- člena ZVOP-1 vedno pravico od upravljavca zbirke osebnih podatkov zahtevati tudi podatek o tem, komu je posredoval njegove osebne podatke. Pooblaščenec pa na tem mestu ponovno poudarja, da ne more vedeti, ali konkretni upravljavec podatkovne baze kontaktov (IPIS) resnično izpolnjuje vse določbe ZVOP-1 (in ima privolitve posameznikov v tovrstno obdelavo njihovih osebnih podatkov), dokler ne opravi pri njej postopka inšpekcijskega nadzora in ugotovi dejansko stanje. Zato tudi ne more z gotovostjo trditi, da je uporaba podatkov iz te baze za namene izvedbe anket dopustna.
- Hramba elektronskih naslovov posameznikov, ki ne želijo prejemati nenaročene elektronske pošte Kar se tiče vašega vprašanja iz tretje točke vašega dopisa glede hrambe podatkov posameznikov, ki želijo prenehanje uporabe njihovih elektronskih naslovov za namene opravljanja raziskav, Pooblaščenec ponovno opozarja, da je ureditev bistveno drugačna, kadar gre za elektronske naslove posameznikov, ki jih obdelujete za namene neposrednega trženja, kot kadar gre za elektronske naslove posameznikov, ki jih obdelujete za druge namene (tudi za namene pošiljanja nenaročenih pošiljk, ki ne predstavljajo neposrednega trženja). Kadar želite na elektronski naslov, ki hkrati predstavlja tudi osebni podatek, pošiljati sporočila, ki predstavljajo neposredno trženje, velja tudi določba
- člena ZVOP-1, po kateri lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. Posledično mora torej upravljavec prenehati z uporabo elektronskega naslova posameznika za namene neposrednega trženja, če ta to zahteva. Enako pa dejansko izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka
- člena ZEKom, po katerem ni dovoljeno pošiljati elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja. Če se vaša baza nenehno osvežuje, Pooblaščenec meni, da nimate druge izbire, kot da vodite tudi bazo tistih prejemnikov, ki so izrecno izrazili, da se naj njihove elektronske naslove več ne uporablja za namene neposrednega trženja. Drugače pa je v primeru, kadar na elektronski naslov, ki hkrati predstavlja tudi osebni podatek, pošiljate nenaročeno pošto, ki ne predstavlja neposrednega trženja. Tovrstna obdelava njihovih elektronskih naslovov je dopustna, če za to pridobite privolitev teh posameznikov. To pomeni, da morate od posameznika, ki želi, da mu prenehate pošiljati vabila za udeležbo pri raziskavi, pridobiti privolitev, da lahko njegov naslov elektronske pošte shranite, da bi tako lahko preprečili pošiljanje vabila, kadar se vaša baza osveži. V kolikor privolitev posameznika pridobite, pa seveda lahko obdeluje ta podatek le npr. vaš sistem, kadar pošilja vabila (npr. da ga upari z naslovom iz osvežene baze in tako prepreči ponovno pošiljanje vabila). Pooblaščenec meni, da nadaljnja obdelava tega naslova elektronske pošte za druge namene ni dopustna. Če posameznik svoje privolitve ne da oz. celo v skladu s svojimi pravicami iz
- člena ZVOP-1 zahteva izbris njegovih osebnih podatkov, mu morate ugoditi. To pomeni, da morate v takem primeru najti drugačen način pošiljanja vabil tako, da ta posameznik vabila k sodelovanju v raziskavi ne bo prejel, kljub temu, da nimate njegovega elektronskega naslova na seznamu oseb, ki vabil ne želijo prejemati. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026