Izvajanje videonadzora v zasebne namene + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.02.2022 Številka: 07121-1/2022/271 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2022 prejeli vaše e-sporočilo v katerem pojasnjujete, da bi v sklopu kmetije - okoli hiše in dvorišča, zaradi neljubih dogodkov, konkretno vožnje neznanih vozil madžarskih tablic in izginotja nafte iz traktorjev, namestili kamere za izvajanje videonadzora. Zanima vas ali se lahko posnetek videonadzora uporabi kot dokaz v primeru kraje ter kje pridobite ustrezno dokumentacijo za samo izvedbo videonadzora. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP opozarja, da se ZVOP-1 ne uporablja, če gre za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. V tem primeru vam ni potrebno objaviti obvestila, določenega v
- členu ZVOP-
- Ne glede na to posameznik, ki izvaja videonadzor, le-tega lahko izvaja zgolj tako, da ne poseže v pravice drugih posameznikov (na primer v njihovo pravico do zasebnosti). Če posameznik brez dovoljenja in vednosti snema druge ljudi (izven meja svoje lastnine oziroma posesti), je za svoja dejanja lahko kazensko in odškodninsko odgovoren. O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek je v skladu s
- in
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, ampak so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko, kot to določa
- točka
- člena ZVOP-
- Čeprav z izvajanjem videonadzora nastane zbirka osebnih podatkov in so pogoji za izvajanje videonadzora določeni v 74.–
- členu ZVOP-1, Informacijski pooblaščenec na podlagi vaših navedb ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za izvajanje videonadzora za osebno uporabo, ki ne sodi v njegovo pristojnost. ZVOP-1 namreč v prvem odstavku
- člena določa, da se ta zakon ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov (izvajanje videonadzora je tudi obdelava osebnih podatkov), ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja. Zato niste dolžni (je pa priporočljivo) objaviti obvestila o izvajanju videonadzora, kot to od izvajalcev videonadzora zahtevata drugi in tretji odstavek
- člena ZVOP-1, ali vzpostaviti kataloga za zbirko videoposnetkov in podatkov iz kataloga posredovati Informacijskemu pooblaščencu, kot to izhaja iz
- in
- člena ZVOP-1 Informacijski pooblaščenec poudarja, da lahko snemate svojo lastnino (npr. parcelo), pri tem pa morate paziti, da kamere ne zajamejo tuje lastnine (npr. sosedove parcele ali javnih površin). V tem primeru bi namreč potrebovali pravno podlago, ki jih določa
- člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. V primeru snemanja drugih brez ustrezne pravne podlage lahko prizadeti posameznik po
- členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB1, s spr., v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Če nekdo brez dovoljenja in njihove vednosti snema druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja lahko tudi kazensko odgovoren. Neupravičeno slikovno snemanje namreč pomeni po
- členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012-UPB2, s spr.) kaznivo dejanje, če storilec s svojim ravnanjem občutno poseže v zasebnost oziroma družinsko življenje drugega. Pregon se začne na predlog prizadete osebe. V primeru, ko je posamezniku s snemanjem njega, njegovih bližnjih ali njegovih prostorov ali pa s prikazovanjem posnetkov povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, lahko od povzročitelja na podlagi
- člena OZ zahteva odškodnino. IP je pri svojem delu že obravnaval primere s podobno vsebino in o tem izdal neobvezna mnenja, zato vam predlagamo, da se z njimi seznanite na spletni strani IP, kjer lahko s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah s področja varstva osebnih podatkov (www.ip-rs.si/vop/) poiščete vrsto mnenj s področja izvajanja videonadzora na zasebni parceli oz. za zasebno rabo, med njimi tudi npr.: Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ IP poudarja, da se mora tudi videonadzor v osebne namene vršiti tako, da kamere niso usmerjene na posesti drugih lastnikov oz. na skupne dele (cesto, parkirišče, idr.) v okolici hiše, kjer se gibljejo tudi druge osebe. V primeru, da tega zaradi vseh okoliščin ni mogoče zagotoviti, mora izvajalec videonadzora bodisi umakniti kamere bodisi poskrbeti za ustrezno delno brisanje (»maskiranje«) kritičnega dela kadra na videonadzorni kameri oziroma z nastavitvami v snemanju. Iz zgoraj navedene zakonodaje in sodne prakse glede uporabe videoposnetka na policiji splošno velja, da so posnetki video nadzornih kamer dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti. O vprašanju dopustnosti uporabe foto in video posnetkov IP pojasnjuje, da sodišča oziroma pristojni organi v vsakem konkretnem primeru presojajo dopustnost tovrstnega dokaza, saj je presoja dopustnosti odvisna od okoliščin konkretnega primera. V upanju, da smo vam z našimi pojasnili pomagali, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: Klara Kozina, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026