Izvržbe na dolg dijakov v dijaskih domovih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.09.2007 Številka: 0712-801/2007/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da v dijaškem domu prebivajo tudi študenti, zoper katere ste pogosto prisiljeni vlagati izvršilne predloge, zaradi neplačevanja obveznosti. Dolžniki se tudi ne odzivajo na opomine, saj se pošta pogosto vrne z označbo »naslovnik nepoznan« ali »ni dvignil«. V nadaljevanju nas prosite za pojasnilo, na kakšen način lahko od upravne enote pridobite podatke o pravem bivališču dolžnikov oziroma na kateri podlagi lahko pridobite nujno potrebne podatke za nadaljevanje postopka izterjave. Ker nismo podrobneje seznanjeni z dejanskim stanjem, vam podajamo le splošno pojasnilo. V sporočilu namreč omenjate različne pojme, in sicer »izvršilni predlog«, »opomin« in »izterjava«, zaradi česar ne moremo oceniti kakšno vrsto postopkov imate v mislih. Prav tako nismo seznanjeni s pravicami in obveznostmi dijaškega doma in študentov na podlagi pogodbe in posebnih predpisov. V nadaljevanju vam na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
- V konkretnem primeru je pridobitev potrebnih osebnih podatkov od upravljavcev zbirk osebnih podatkov (npr. matični register in centralni register prebivalstva) praviloma mogoča zgolj v primeru: - ko upnik vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti (
- člen ZPP) ali - ko upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (
- člen ZIZ). Pridobitev osebnih podatkov zgolj na podlagi verodostojne listine (
- člen ZIZ) ni mogoča.
- Pridobitev osebnih podatkov je mogoča tudi na podlagi drugega odstavka
- člena ZVOP-1, vendar je presoja pravnega interesa (kot pogoja) v rokah upravljavca osebnih podatkov.
- Pridobitev osebnih podatkov zgolj za potrebe pošiljanja opominov ni mogoča. O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi javni zavodi, upravne enote, ministrstva…) lahko obdelujejo (sporočajo, zbirajo, razkrivajo, posredujejo, uporabljajo…), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 v drugem odstavku
- člena določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. 2 Presoja podlage po drugem odstavku
- člena ZVOP-1 Drugi odstavek
- člena ZVOP-1 predstavlja samostojno (specialno) podlago za pridobitev nekaterih osebnih podatkov. Omenjeni člen kot pogoj postavlja izkazan pravni interes s strani prosilca. Ker ZVOP-1 ne podaja definicije ali/in kriterijev za presojo (zadostnega) pravnega interesa, je potrebno pojasniti, da je ugotavljanje, ali je pravni interes zadovoljivo izkazan, v rokah upravljavca. Pooblaščenec meni, da za izkaz pravnega interesa, kot pogoja za pridobitev podatkov od npr. centralnega registra prebivalcev, ni dovolj zatrjevanje, da prosilec potrebuje podatke za pošiljanje neformalnih opominov. Tudi golo zatrjevanje kršitve pogodbenih obveznosti, po mnenju Pooblaščenca, samo po sebi še ne kaže na izkazan pravni interes. To stališče izhaja iz dejstva, da je v ZPP (glej točka 3 v nadaljevanju) določena strožja pravna podlaga v primerjavi s podlago v
- členu ZVOP-
- Ob (pre)široki razlagi ZVOP-1, podlaga v ZPP namreč ne bi imela posebnega smisla. 3 Možnost pridobitve osebnih podatkov v pravdnem postopku Pravna podlaga za pridobitev osebnih podatkov v smislu zgoraj omenjenega
- člena ZVOP-1 je podana v
- členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB; ZPP). Ta določa, da je upravljavec zbirke podatkov dolžan stranki, ki izkaže pravni interes, sporočiti naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje. Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde. 4 Možnost pridobitve osebnih podatkov v izvršilnem postopku 4.1 Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (npr. izvršljiva sodba, neposredno izvršljiv notarski zapis) Deveti odstavek
- člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07-UPB; ZIZ) v smislu
- člena ZVOP-1 določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe. V nadaljevanju deseti odstavek odst.
- člena ZIZ pa določa, da upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Izvršilni naslovi po ZIZ so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava (v konkretnem primeru to pomeni, da je potrebno s tožbo v pravdnem postopku doseči sodbo v kateri bo neplačniku naloženo plačilo neplačanih obveznosti), izvršljiv notarski zapis (za kar v konkretnem primeru ne gre) ali druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov. 4.2 Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine Informacijski pooblaščenec poudarja, da je v zvezi z navedeno problematiko potrebno razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina je po ZIZ faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu upravljavci osebnih podatkov, v skladu z devetim odstavkom
- člena ZIZ, dolžni posredovati podatke, medtem ko v primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine, upnik pred začetkom postopka z izvršilnim naslovom (še) ne razpolaga. V takšnem primeru pridobi upnik veljaven izvršilni naslov in s tem tudi pravni interes v smislu desetega odstavka
- člena ZIZ, šele, ko je izdan sklep o izvršbi in le-ta postane izvršljiv. Verodostojna listina je namreč zgolj ena izmed možnih podlag za sprožitev izvršilnega postopka zaradi izterjave denarne terjatve ter posledično za izdajo sklepa o izvršbi (gl.
- člen ZIZ), sama po sebi pa ne predstavlja izvršilnega naslova. Navedeno pomeni, da deveti odstavek
- člena ZIZ ne predstavlja podlage, na podlagi katere bi upravljavci osebnih podatkov lahko upniku, ki namerava vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, posredovali osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika. Upravljavci osebnih podatkov pa so upniku dolžni posredovati osebne podatke potem, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, postane izvršljiv, saj kot tak predstavlja izvršilni naslov v smislu desetega odstavka
- člena ZIZ. 5 Pridobivanje osebnih podatkov za potrebe pošiljanja opominov Opomini so običajno le izraz dobre volje upnika, saj niso obligatorna faza v postopku »izterjave« dolga oziroma niso pogoj za vložitev tožbe, razen: - če je obveznost predhodnega opomina v skladu z načelom avtonomije pogodbenih strank (študent – dijaški dom) izrecno dogovorjena ali - če je za nastanek zamude dolžnika po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01) potreben predhoden opomin (npr. pri obveznostih pri katerih čas izpolnitve ni določen, za kar pa v konkretnem primeru najverjetneje ne gre). Opomin je potreben tudi za npr. odpoved najemne pogodbe (prim.
- člen OZ) ali pa na splošno za odstop od pogodbe, kadar čas izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe, vendar tovrstni opomini niso v neposredni zvezi z »izterjavo« samega dolga. Za konkretni primer je bistveno, da predpisi v nobenem primeru ne določajo možnosti pridobitve osebnih podatkov, ki so potrebni za pošiljanje opominov dolžnikom. Če dolžnik ne sporoči pravega naslova ali se na druge načine izmika izpolnitvi obveznosti, upnik zaradi tega ne more trpeti negativnih posledic. 6 Priporočilo V primerih kot je vaš, je potrebno vložiti tožbo pri pristojnem sodišču, na podlagi česar boste nedvomno lahko pridobili tudi pravi naslov dolžnika ali pa ga bo sodišče v času postopka pridobilo samo. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026