Javen profil na Facebooku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.10.2021 Številka: 07121-1/2021/2109 Kategorije: --> Kategorije: Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali gre za poseg v zasebnost oziroma zasledovanje, če ima oseba javno odprt profil na Facebooku in lahko vsakdo komentira njene objave. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Facebook je družbeno omrežje, ki svojim članom omogoča različne ravni zasebnosti. Uporabnik se lahko sam in prostovoljno odloči, da je njegov profil »javen« v smislu, da lahko njegove objave (npr. fotografije, komentarje, seznam »prijateljev«) vidi vsakdo, ki je član družbenega omrežja. V takem primeru gre za javno dostopne podatke in v zvezi z njimi ni mogoče utemeljeno pričakovati zasebnosti oziroma se zanašati na to, da podatki ne bodo posredovani naprej ali kako drugače obdelani s strani drugih uporabnikov. Gre torej za to, da se posameznik sam odloči, da bodo njegovi podatki dostopni vsakomur. IP pa ni pristojen za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (člen 2
(2)Splošne uredbe). Hkrati se IP ne more opredeliti glede vašega vprašanja v zvezi z zasledovanjem oziroma posegom v zasebnost, saj to presega njegovo področje, poleg tega pa iz vašega zaprosila za mnenja niti ne izhaja dovolj informacij. IP ob tem še pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). IP tako ni pristojen za nadzor nad posegi v širšo pravico do zasebnosti v smislu
- člena Ustave RS, temveč varovanje te sodi v pristojnost civilnih in kazenskih sodišč. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026