← Slovenija

Javna objava fotografij bivših učencev - IPRS

Javna objava fotografij bivših učencev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.04.2007 Številka: 0712-366/2007/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 31.03.2007, v kateri navajate, da kot diplomirana profesorica zgodovine pripravljate publikacijo o zgodovini šolstva v svojem rodnem kraju. Ker je namenjena preprostim vaščanom, jo želite obogatiti s čim več fotografijami, ki ste jih dobili po hišah, saj je slikovno gradivo najbolj zanimivo in privlačno za bralce. Fotografije so stare povprečno 50 let, najstarejša 100 let, najmlajša fotografija pa je nastala pred 16 leti. Pod fotografijami ne nameravate napisati imen in priimkov učencev, le njihove letnice rojstva in kdaj so nastale. Gre za približno skupaj 150 ljudi, ki so bili takrat še otroci, zato so za večino danes nerazpoznavni, mnogo jih je tudi razseljenih po svetu. Zanima vas, kako je z objavo takih fotografij, zaradi poplave informacij o takem in drugačnem kršenju osebnih pravic, ne bi želeli kakršnegakoli konflikta.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena ZVOP-1 ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.V skladu z
  5. členom Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91, 42/97, 60/00 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba v nadaljevanju določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Ustavna določba je konkretizirana z ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (
  6. člen ZVOP-1). Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
  7. tč.
  8. čl. ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) ugotavlja, da je fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, fotografski papir. Vendar pa Pooblaščenec pripominja, da se zgolj po fotografiji posameznika ne da nujno natančno in nedvoumno določiti. To pomeni, da oseba na fotografiji, brez dodatnih osebnih podatkov, zlasti imena in priimka, ni nujno določena ali določljiva, razen, v kolikor gre za znane osebnosti ali npr. osebe, katerih fotografije so nekoč v javnosti že bile objavljene in so prepoznavne že samo s fotografijo. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del ali so namenjeni vključitvi zbirko osebnih podatkov skladno s
  9. tč.
  10. čl. ZVOP-
  11. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Nadalje ZVOP-1 v
  12. točki
  13. člena določa, da obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana.To pomeni, da bi objava fotografij učencev v publikaciji o zgodovini šolstva določenega kraja predstavljala obdelavo osebnih podatkov v smislu
  14. tč.
  15. čl. ZVOP-1, če bi se skupaj s fotografijami učencev obdelovali tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki se nahajajo na fotografijah (denimo njihovo ime in priimek, letnico rojstva ipd.), saj bi to predstavljalo zbirko osebnih podatkov. V tem primeru bi obstajala pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov le, če bi v skladu s 1.odst.
  16. čl. ZVOP-1 pridobili osebno privolitev posameznikov, katerih fotografijo želite objaviti v publikaciji o zgodovini šolstva.V kolikor pa bi fotografije objavili brez drugih osebnih podatkov, takšna osebna privolitev posameznikov, v smislu določb ZVOP-1, ne bi bila potrebna, saj načeloma ne bi šlo za zbirko osebnih podatkov oz. za vključitev vanjo, ki edina uživa zaščito po ZVOP-1, predvsem pa osebe na fotografiji, brez dodatnih drugih osebnih podatkov (zlasti imena in priimka, pa tudi letnice rojstva) niso določene ali določljive. Pooblaščenec pa opozarja tudi na dejstvo, da varstvo zasebnosti s smrtjo ne preneha, zato je v primeru, da je pokojna oseba na fotografiji določena ali določljiva (npr. z navedbo letnice oz. drugega osebnega podatka ali zaradi same prepoznavnosti znane osebnosti) potrebno spoštovati tudi določbo
  17. člena ZVOP-
  18. Osebne podatke umrlega posameznika se lahko posreduje samo tistim, ki jih za to pooblašča zakon, pa tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, vendar le, če umrli posameznik ali kasneje njegovi dediči prvega ali drugega dednega reda, posredovanja teh osebnih podatkov niso pisno prepovedali. Sklepno z vidika ZVOP-1: - javna objava zgolj fotografije (torej brez letnice rojstva), je dopustna brez pridobivanja osebne privolitve posameznika na fotografiji, razen, v kolikor se na fotografiji nahaja tudi oseba, ki je določena ali določljiva že s samo fotografijo (npr. javne osebe) – v tem primeru osebno privolitev take osebe potrebujete; če gre že za umrlega posameznika, pa sliko lahko objavite, razen če umrli posameznik ali kasneje njegovi dediči prvega ali drugega dednega reda, posredovanja teh osebnih podatkov niso pisno prepovedali. - objava fotografij z dodano letnico rojstva pa že lahko omogoči določljivost posameznika (kar boste morali od fotografije do fotografije presojati sami) in je dopustna samo, v kolikor razpolagate z osebno privolitvijo posameznika, oziroma v kolikor pokojnik ali njegovi dediči prvega ali drugega dednega reda, objavi niso nasprotovali. Pooblaščenec še dodaja, da skupinske fotografije z vidika posegov v zasebnost niso tako problematične kot fotografije posameznikov v dani situaciji (recimo fotografija nekega dogodka, ki lahko povzroči posamezniku škodo na ugledu…). Če fotografije ne prikazujejo kakšnih kočljivih situacij, zapletov oz. morebitnih tožb posameznikov verjetno ni pričakovati. Odgovornost objave pa je seveda na vas kot avtorici publikacije. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšno uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  19. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku z uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le ta od povzročitelja skladno z določbami
  20. in
  21. čl. OZ zahteva tudi odškodnino.S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.