Javna objava osebnih podatkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.08.2022 Številka: 07121-1/2022/903 Kategorije: --> Kategorije: Pravica do pozabe, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti javne objave vaših osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati o ustreznosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v
- členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev: - posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; - obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; - obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; - obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; - obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; - obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora tako temeljiti na eni izmed navedenih pravnih podlag ter biti skladna s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov, še posebej načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru. IP nadalje pojasnjuje, da v primeru objave oziroma prikaza osebnih podatkov, ki so zakonito javno dostopni, ne moremo govoriti o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov, vendar le pod pogojem, če se osebni podatki zbirajo in uporabljajo za določene in zakonite namene. To pomeni, da ne glede na to, da so določeni osebni podatki javno dostopni, se takšni osebni podatki ne smejo uporabljati za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi člena 5
(1)(
- b)Splošne uredbe o varstvu podatkov se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni. To pomeni, da je za presojo zakonitosti nadaljnje obdelave (javno dostopnih) osebnih podatkov bistven namen takšne obdelave. Če je bila torej prvotna obdelava osebnih podatkov posameznika z objavo teh podatkov dostopnih splošni javnosti zakonita, je lahko takšna tudi nadaljnja obdelava, ki zasleduje povsem enak namen. V nasprotnem primeru je za zakonitost takšne obdelave treba zagotoviti ustrezno pravno podlago. IP ob tem hkrati opozarja, da niso vselej vsi javno na spletnih straneh objavljeni osebni podatki nujno objavljeni zakonito, kar posledično pomeni, da ponovna objava že objavljenih javnih podatkov ne legalizira nezakonito objavljenih osebnih podatkov. IP nadalje pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov pravico do izbrisa (»pravico do pozabe«) ureja v 17. členu, ki v prvem odstavku določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:
- a)osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;
- b)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;
- c)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(1)uredbe, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(2)uredbe;
- d)osebni podatki so bili obdelani nezakonito;
- e)osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;
- f)osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8
(1)uredbe. Izjemo predstavlja tretji odstavek 17. člena, ki določa, da se prvi odstavek ne uporablja, če je obdelava potrebna:
- a)za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;
- b)za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;
- c)iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (
- h)in (
- i)člena 9
(2)ter členom 9
(3); d) za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali
- e)za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. Splošna uredba o varstvu podatkov torej posameznikom omogoča uveljavljanje pravice do izbrisa pri vseh upravljavcih ne glede na njihovo področje delovanja, vendar ta ni absolutna, ampak njeno uresničevanje poteka v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. IP pojasnjuje, da je, upoštevajoč navedeno, vsak primer treba tehtati glede na vse konkretne okoliščine. Ob prejemu vsake zahteve za izbris osebnih podatkov mora upravljavec najprej temeljito preveriti, ali mora dejansko ugoditi zahtevi posameznika in osebne podatke izbrisati ali pa obstajajo drugi razlogi za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, na podlagi katerih se zahtevi za izbris ne more ugoditi. IP ob tem dodaja, da Google ponuja nekatere možnosti glede odstranitve nezaželene oz. neprimerne vsebine. Google je pripravil navodila in povezave do svojih obrazcev za izbris: https://www.google.com/webmasters/tools/legal-removal-request?complaint_type=rtbf&visit_id=636739971242172534-3456057233&rd=1 Na tej povezavi so na voljo podrobna navodila in povezave do Google obrazcev za izbris: https://tiodlocas.si/top-nasveti/kako-se-odstranite-iz-google-zadetkov/. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026