Javnost izpitnih rokov - IPRS

Javnost izpitnih rokov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.06.2007 Številka: 0712-512/2007/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo z dne 22.5.
3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas: Ali so podatki o izpitnih rokih na fakultetah res tajni zaradi varovanja osebni podatkov? Pojasnjujete, da vas ne zanima podatek o eventualno opravljenem izpitu, ampak samo o razpisanih izpitnih rokih. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) vam uvodoma pojasnjuje nekatere splošne pojme, ki so pomembni za razumevanje odgovora na vaše vprašanje, kot jih določa ZVOP-
7. Osebni podatek tako pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje tudi vpisna številka študenta), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Ob obravnavanju problematike izpitnih rokov, je po mnenju Pooblaščenca, potrebno osvetliti tudi posamezne določbe, ki so z opravljanjem izpitov zgolj posredno povezane in obravnavajo opravljanje izpitov z vidika varovanja osebnih podatkov. Vpisna številka študenta je primarni identifikacijski znak, ki služi enostavni in enolični identifikaciji posameznika. To pomeni, da vsakemu študentu v času študija pripada samo ena vpisna številka, ki je odvisna od načina in smeri ter vrste študija. Pri tem prve tri številke vpisne številke, predstavljajo šifro fakultete, ostale pa so dodeljene po zaporedju oz. zaporedni številki vpisanega študenta, pri čemer se vpisna številka študentu dodeli ob vpisu. Bistven pogoj pri opredelitvi določenega podatka za osebni podatek je torej povezljivost tega podatka s posamezno fizično osebo. Povedano pomeni, da je vpisna številka osebni podatek samo takrat, ko je na njeni podlagi mogoče študenta enolično identificirati in prepoznati. Identifikacijo pa lahko opravijo samo osebe, ki številko poznajo. To pomeni, da na primer, ko fakulteta objavi sezname z vpisnimi številkami študentov na oglasni deski in ob njih ni drugega podatka, razen morda izpitne ocene, ta številka načelom še ne predstavlja osebnega podatka. V kolikor posamezen študent svojo vpisno številko varuje in je ne razkriva tretjim, je njegova številka poznana samo osebam, ki z njo stopajo v stik, torej njemu samemu ter na primer pooblaščenim delavcem študentskega referata in visokošolskim učiteljem, ki pa morajo take osebne podatke varovati in jih ne smejo razkrivati tretjim osebam. Ker visokošolski zavodi sodijo v javni sektor, izpostavljamo določbe
8. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebne podatke v javnem sektorju lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Za osvetlitev primerne pravne podlage za obdelavo vpisnih številk študentov je potrebno izpostaviti določbe Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZVis), ki v prvi točki
9. člena določa, da visokošolski zavodi vodijo evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov, ob tem pa
10. člen istega zakona določa, da se osebni podatki študentov iz evidenc
11. člena tega zakona zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih. Isti člen nadalje določa, da morajo evidence iz 1.,
12. in
13. točke prejšnjega odstavka obsegati ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in začasno bivališče, enotno matično številko občana, državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke po posebnih predpisih. ZVis nikjer ne določa, da bi izpitni roki bili tajni. Pooblaščenec tudi ne vidi razumnega razloga, zakaj bi razpisani izpitni roki znotraj posameznega visokošolskega zavoda lahko predstavljali tajnost zaradi varovanja osebnih podatkov. Pomembno je namreč, da so izpitni roki transparentni in pregledni zato, da se na njih lahko pravočasno pripravijo tako študenti, kot tudi visokošolski učitelji. Ker iz vašega vprašanja ni razvidno, na kateri fakulteti vam niso želeli posredovati razpisanih izpitnih rokov, vam Pooblaščenec zgolj informativno pojasnjuje, da vse več fakultet znotraj posamezne članice, objavlja razpisane izpitne roke na svojih spletnih straneh. ZVis za posamezna vprašanja izpitnega reda napoti na statute posameznih univerz. Pooblaščenec je v pojasnjevanju vašega vprašanja zato odgovore iskal v Statutu Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/2006 ter 76/2006 (popr.), v nadaljevanju Statut). Tako statut v
14. členu določa, da se izpiti opravljajo v izpitnih rokih ter, da so izpitni roki redni in izredni.
15. člen Statuta pa v nadaljevanju določa, da so redna izpitna obdobja zimsko, pomladno in poletno. Drugi odstavek istega člena določa, da se redni izpitni roki določijo z vsakoletnim delovnim načrtom članice v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto sprejme senat univerze s študijskim koledarjem. Tudi Statut nikjer ne določa, da bi bili izpitni roki tajni. Pooblaščenec sklepno ponovno ugotavlja, da ne obstaja razumen razlog, zaradi katerega bi izpitni roki na posamezni fakulteti veljali za tajne z vidika varstva osebnih podatkov. Dejstvo, ali se na določen dan opravlja nek izpit ali ne, namreč v ničemer ne vpliva na to, ali posameznik k izpitu tudi pristopi, ali ne. Poenostavljeno to pomeni, da bi argument varstva osebnih podatkov vzdržal samo, če bi hoteli vedeti, kateri študent se je prijavil na posamezni rok, kolikokrat je k izpitu že pristopil in s kakšno oceno je izdelal izpit. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026