Javnost plač koncesionarjev, ki izvajajo javno službo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.06.2010 Številka: 0712-2/2010/1116 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, če lahko Zdravstveni dom od strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov zahteva podatke o plačah zdravnikov in zobozdravnikov, ki so koncesionarji, glede na to, da pridobivajo sredstva po pogodbi od ZZZS (Zavoda za zdravstveno zavarovanje) in izvajajo javno službo. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri koncesiji gre za prenos izvajanja dejavnosti, ki je v pristojnosti države, v zasebno sfero. Gre za eno izmed oblik privatizacije javnih služb. Koncesija predstavlja dovoljenje za delo in je osnova za sklenitev pogodbe za program izvajanja zdravstvene dejavnosti z ZZZS. Gre za torej prenos opravljanja zdravstvenih storitev iz javnih zdravstvenih zavodov na zasebne izvajalce. Ker zdravniki zasebniki, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na podlagi podeljene koncesije, sodijo v zasebni sektor, je potrebno obdelavo njihovih osebnih podatkov, kamor sodi tudi podatek o plači, presojati z vidika
- člena ZVOP-1, ki obdelavo osebnih podatkov pogojuje z obstojem zakonske podlage ali osebne privolitve posameznika. Ker pa Pooblaščenec ni našel zakonske podlage za dopustnost razkritja plač zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev, je torej dopustnost posredovanja podatka o plači posameznega zasebnega zdravnika in zobozdravnika, s strani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Zdravstvenemu domu, pogojena z osebno privolitvijo posameznega zdravnika in zobozdravnika. Pooblaščenec je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato ne sme dajati vnaprejšnjih mnenj s tega področja. Glede na že uveljavljeno prakso v pritožbenih postopkih pa ni mogoče povsem izključiti možnosti, da bi podatki o porabi javnih sredstev s strani koncesionarjev v določenem delu lahko predstavljali prosto dostopno informacijo javnega značaja (poročila o porabi javnih sredstev ...). O b r a z l o ž i t e v:
- Koncesija Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da zdravstveno dejavnost, skladno z
- odstavkom
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.. 23/2005-UPB2, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr; v nadaljevanju ZZDej), izvajajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije, ki imajo glede opravljanja javne zdravstvene službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda.
- člen ZZDej določa, da se koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti podeli z odločbo občinskega oziroma mestnega upravnega organa, pristojnega za zdravstvo, s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. Pri čemer se koncesija podeli pravni ali fizični osebi, ki zaprosi za podelitev koncesij in ki izpolnjuje strokovne in druge pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti ter so pripravljeni nadaljevati svoje dotedanje delo in prevzeti vse obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe in pogodbe, sklenjene z ZZZS. Pri tem pa ima koncesionar glede opravljanja javne službe enake pravice, dolžnosti in odgovornosti kot javni zavod. S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. Pri čemer se s pogodbo uredijo predvsem:
- vrsta zdravstvene dejavnosti;
- obseg izvajanja javne službe;
- začetek izvajanja koncesije;
- rok za odpoved koncesije;
- sredstva, ki jih za opravljanje javne službe zagotavlja koncedent (
- člen ZZDej). Koncesija torej pomeni prenos izvajanja dejavnosti, ki je v pristojnosti države, v zasebno sfero. Gre za eno izmed oblik privatizacije javnih služb. Koncesija pomeni dovoljenje za delo in je osnova za sklenitev pogodbe za program zdravstvene dejavnosti z ZZZS. Gre za prenos opravljanja zdravstvenih storitev iz javnih zdravstvenih zavodov na zasebne izvajalce.
- Varstvo osebnih podatkov Glede na zgornje navedbe in definicijo koncesije je mogoče ugotoviti, da je koncesionar pravna ali fizična oseba, ki sodi v zasebno sfero in izvaja javno službo v imenu in za račun koncedenta, torej zdravstvenega zavoda, zato koncesionarja ne moremo uvrstiti v javni sektor. Gre namreč za prenos izvajanja javne službe na pravno ali fizično osebo zasebnega sektorja. Zasebni sektor je na podlagi
- točke ZVOP-1 definiran kot vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe ali gospodarske javne službe ali obrt, in osebe zasebnega prava; zasebni sektor so javni gospodarski zavodi, javna podjetja in gospodarske družbe, ne glede na delež oziroma vpliv države, samoupravne lokalne skupnosti ali samoupravne narodne skupnosti. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je določena v
- členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pooblaščenec pojasnjuje, da je podatek o plači zaposlenega v zasebnem sektorju njegov (varovani) osebni podatek, kadar se nanaša na točno določenega oziroma določljivega posameznika. Tako kot drugi osebni podatki se lahko obdeluje, če tako določa zakon, ali če je v obdelavo privolil posameznik, na katerega se osebni podatek nanaša. Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da je osebni podatek, skladno s
- točko
- člena definiran kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen.
- Zaključek Pooblaščenec zaključuje, da je se v Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov povezujejo zasebni zdravniki in zobozdravniki, ki opravljajo zdravniško dejavnost. Zdravniška dejavnost izvajajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije, ki ima glede opravljanja javne zdravstvene službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda. Gre torej za prenos opravljanja zdravstvenih storitev iz javnih zdravstvenih zavodov na zasebne izvajalce. Zasebni zdravnik ali zobozdravnik torej v imenu in za račun javnega zdravstvenega zavoda sicer opravlja javno službo, pri tem pa ostaja pravna ali fizična oseba zasebnega prava. Ne glede na to, da koncesionarji izvajajo javno službo in dobivajo sredstva za izvajanje javne službe s strani ZZZS, sodi koncesionar v zasebni sektor. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju predstavlja
- člen ZVOP-1, ki pogojuje obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju z obstojem zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov ali z privolitvijo posameznika za obdelavo osebnih podatkov. Ker ZZDej v svojih določbah ne ureja obdelave osebnih podatkov zdravnikov zasebnikov oziroma koncesionarjev je torej za pridobitev podatka o plači zasebnega zdravnika ali zobozdravnika od Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, potrebna osebna privolitev posameznega zdravnika. Pooblaščenec je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato ne sme dajati vnaprejšnjih mnenj s tega področja. Glede na že uveljavljeno prakso v pritožbenih postopkih pa ni mogoče povsem izključiti možnosti, da bi podatki o porabi javnih sredstev s strani koncesionarjev v določenem delu lahko predstavljali prosto dostopno informacijo javnega značaja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026