Javnost plač v zasebnem sektorju, delavci si med seboj razkrivajo plače - IPRS

Javnost plač v zasebnem sektorju, delavci si med seboj razkrivajo plače + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.03.2010 Številka: 0712-2/2010/485 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da ste zaposleni v zasebnem sektorju primerjali plače med seboj. Vsi vpleteni ste prostovoljno razkrili višino svoje plače. Ugotovili ste, da so med vami neupravičene razlike, kar ste posredovali nadrejenemu. Nadrejeni pa vam je zagrozil z disciplinsko komisijo, in pojasnil, da so plače zasebni podatek, ki jih ne smete razkrivati, kaj šele primerjati med seboj. Zanima vas, če lahko kot zaposleni v zasebnem sektorju s svojo plačo in plačo drugih zaposlenih, ki jo prostovoljno razkrijejo, razpolagate kot z osebnim podatkom. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Podatek o plači zaposlenega v zasebnem sektorju je njegov (varovani) osebni podatek. Tako kot drugi osebni podatki se lahko obdeluje, če tako določa zakon, ali če je v obdelavo privolil posameznik, na katerega se osebni podatek nanaša. Če ste plače drug drugemu razkrivali prostovoljno (na podlagi osebne privolitve), ugotovitve pa razkrili le delodajalcu, ki je upravljavec osebnih podatkov o plačah zaposlenih, ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
8. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
9. odstavek
10. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Osebni podatek je v skladu s
11. točko
12. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po tej določbi je torej osebni podatek, katerikoli podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na to v kateri obliki je izražen. Posameznik pa je skladno s
13. točko
14. člena ZVOP-1, določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Iz definicije izraza "posameznik" izhaja, da so osebni podatki predmet varstva ne glede na to, ali je oseba, na katero se podatki nanašajo, točno določena, ali pa je le določljiva. Z definicijama izrazov "osebni podatek" in "posameznik" iz ZVOP-1 je moč pokriti vse podatke, ki jih lahko povežemo z določeno ali določljivo fizično osebo. Osebo je mogoče identificirati neposredno z njenim osebnim imenom, posredno npr. z EMŠO, davčno številko, številko zdravstvenega zavarovanja, telefonsko številko, registrsko oznako vozila, številko potnega lista, ali pa s povezovanjem pomembnih kriterijev in dejstev, ki na primer omogočajo umestitev osebe znotraj majhne skupine (starost, zaposlitev, naslov ipd.). Na podlagi zgoraj navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da je podatek o bruto oziroma neto plači osebni podatek posameznika, le takrat, kadar se nanaša na točno določenega oz. določljivega posameznika. Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da pojem obdelava osebnih podatkov po
15. točki
16. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje, pri čemer je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov daje
17. člen ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker pa ste zapisali, da ste zaposleni v zasebnem sektorju, vam pojasnjujemo, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju podana v
18. čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Osebna privolitev pa v smislu
19. točke
20. člena ZVOP-1 pomeni prostovoljno izjavo volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Pooblaščenec vam torej pojasnjuje, da je bruto oziroma neto plača zaposlenega osebni podatek, kadar se nanaša na točno določenega oz. določljivega posameznika. Če ste plače drug drugemu razkrivali prostovoljno (na podlagi osebne privolitve), ugotovitve pa razkrili le delodajalcu, ki je upravljavec osebnih podatkov o plačah zaposlenih, ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026