Javnost podatkov v zemljiški knjigi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.03.2008 Številka: 0712-200/2008/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete: ali je zloraba osebnih podatkov, da ste v obvestilu o rekonstrukciji lokalne ceste, ker ste lastniki zemljišča ob trasi, kjer se bodo izvajala dela, prejeli tudi izpis iz zemljiške knjige, ki dokazuje vaše lastništvo, iz njega pa je razviden tudi hipotekarni kredit? Zanima vas tudi, ali so taki podatki vsem dostopni? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec pojasnjuje, da v navedenem primeru ne gre za kršitev določb ZVOP-1, ker je zemljiška knjiga javna knjiga in se lahko z njeno vsebino seznani vsak. O b r a z l o ž i t e v: Informacijski Pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma opozarja, da se vaša vprašanja ne nanašajo neposredno na delovno področje Pooblaščenca. Pooblaščenec lahko na podlagi pristojnosti, ki mu jih nalaga zgoraj navedeni člen ZVOP-1, daje samo nezavezujoča mnenja s področja varstva osebnih podatkov, med tem, ko se o dostopu do informacij javnega značaja ne opredeljuje, saj na tem področju opravlja naloge organa druge stopnje (pritožbenega organa) in bi zato njegovo vnaprejšnje opredeljevanje do posameznih vprašanj lahko pomenilo prejudiciranje zadeve. 1 Splošno o zemljiški knjigi Pooblaščenec pojasnjuje, da je eno temeljnih načel zemljiške knjige načelo javnosti oziroma publicitetno načelo. Ker stvarne pravice, torej tudi pravice, ki izvirajo iz zemljiške knjige, učinkujejo proti vsakomur, to načelo zagotavlja, da so z njimi vsi seznanjeni. Zato so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati overjen zemljiškoknjižni izpisek, če izkaže upravičen interes, pa lahko vpogleda tudi v zbirko listin. Prvi odstavek
- člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1) tako določa, da so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izda zemljiškoknjižno sodišče na zahtevo tudi potrdilo, da določen vpis obstaja, da v zvezi z določeno nepremičnino ni poznejših vpisov, da je določen vpis izbrisan ali da določenega vpisa ni. Izpostavljeni člen in predhodno pojasnilo o značilnostih in namenu zemljiške knjige odgovarja na vaše vprašanje o tem, ali lahko do podatkov iz zemljiške knjige dostopa vsak. Iz povedanega namreč jasno izhaja, da lahko vaš zemljiškoknjižni izpisek vidi vsakdo in ga lahko (na način, opisan v nadaljevanju) tudi vsakdo dobi. 2 O iskanju po zemljiški knjigi Uvodoma je kljub predhodno navedenemu potrebno pojasniti, da zemljiška knjiga ne omogoča iskanja po posamezniku, kar pomeni, da ni mogoče pridobiti podatkov o tem, ali je točno določena oseba lastnik točno določene nepremičnine oziroma lastnik koliko nepremičnin je točno določena oseba. Iskanje je mogoče samo po parcelni številki posamezne nepremičnine. To potrjuje tudi ZZK-1 v
- členu, ki določa, da določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino oziroma več nepremičnin, vpisanih v istem vložku, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč. Drugi odstavek tega člena določa, da nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Tretji odstavek nadalje določa, da imajo, ne glede na prejšnji odstavek, naslednje osebe pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini:
- upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi,
- državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti,
- imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo. Četrti odstavek tega člena pa določa, da o dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten. 3 Struktura zemljiške knjige V nadaljevanju Pooblaščenec pojasnjuje strukturo zemljiške knjige, ki je sestavljena iz glavne knjige, v katero se vpisujejo podatki o pravicah na nepremičninah in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami, ter zbirke listin, ki jo sestavljajo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo. Načeloma se vsaka nepremičnina v svojem zemljiškoknjižnem vložku. Uvodu oz. nadpisu vložka sledijo trije evidenčni listi. Evidenčni list A vsebuje podatke o nepremičnini, ki so združene v vložek in spremembe, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, evidenčni list B vsebuje podatke o imetniku lastninske pravice, evidenčni list C pa tiste stvarne pravice, ki morda omejujejo lastninsko pravico (hipoteka…). Omejitev lastninske pravice je lahko zapisana tudi v plombi. Pomen plombe določa
- člen ZZK-1, ki določa, da je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo. 4 Sklepno Podatek iz zemljiške knjige o tem, da ste lastnik nekega zemljišča, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, ker je zemljiška knjiga javna knjiga. Do podatka o lastniku posamezne parcele, tako lahko v skladu s predhodno navedenimi pogoji, pride kdorkoli, če le pozna parcelno številko. Nesporno je tudi obvestilo o rekonstrukciji ceste, ki ste ga prejeli po pošti. Obvestilo o rekonstrukciji lokalne ceste vam je bilo poslano v skladu z že izpostavljeno
- točko tretjega odstavka
- čena ZZK-1, ker imate kot mejaš lokalne ceste, ki bo rekonstruirana, v postopku status stranke in morate za njeno obnovo dati soglasje. Pooblaščenec povsem sklepno še pojasnjuje, da je obstoječa ureditev javnosti zemljiške knjige v prvi vrsti namenjena varovanju strank v prometu z nepremičninami. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026