Javnost stalnega in začasnega prebivališča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.01.2008 Številka: 0712-1132/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš e-mail, v katerem prosite za stališče Pooblaščenca v zvezi z javnostjo in točnostjo podatkov o stalnem in začasnem prebivališču. Kot navajate, se je treba v času dopusta začasno prijaviti v turističnem kraju, doma v Sloveniji pa nihče ne preverja, kje so ljudje stalno ali začasno prijavljeni in kje dejansko živijo. Zanima vas, zakaj država lahko preverja ljudi, ki so na bolniški in istočasno ne more preverjati resničnosti podatkov o stalnem in začasnem bivanju posameznega človeka? Kot navajate, bi bilo to potrebno na primer za dostavo telegrama uradne osebe, na primer pismonoše naslovniku (ali za intervencije npr. socialne službe, reševalne, gasilcev, dimnikarja v specifičnih primerih). Kot še navajate, to izkoriščajo tisti, ki se izmikajo uradnim obvestilom. Navajate tudi, da zaradi lažne prijave prebivališča med drugim tudi mnogi ugledni posamezniki zlorabljajo pravice, ki izhajajo iz statusa samohranilca/-ke. Menite, da je to možno zaradi tajnosti osebnih podatkov. V zvezi z vašim vprašanjem je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem: Kakšna je pravna ureditev obdelave in s tem varstva osebnih podatkov o stalnem oziroma začasnem prebivališču? V nadaljevanju vam na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: V Republiki Sloveniji je z Zakonom o prijavi prebivališča in Zakonom o centralnem registru prebivalstva urejena tako obveznost prijave stalnega in začasnega prebivališča kot tudi zakonska podlaga za pridobitev teh podatkov s strani organov javnega sektorja, ko ti te podatke potrebujejo za opravljanje svojega dela. Za posamezne organe javnega sektorja oziroma nosilce javnih pooblastil pa pravno podlago za obdelavo oziroma pridobivanja osebnih podatkov urejajo tudi področni zakoni. Pooblaščenec poudarja, da ti podatki nikakor ne morejo biti avtomatično javni, saj bi bilo to v nasprotju s temeljno ustavno pravico vsakega posameznika v Republiki Sloveniji, to je pravico do varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Pooblaščenec ob tem poudarja, da je ločeno vprašanje, ali posamezni organi zakonske možnosti glede pridobitve podatkov za izvajanje svojih nalog učinkovito uporabljajo, vendar Pooblaščenec ni pristojen organ za takšno oceno učinkovitosti delovanja služb in organov, ki jih omenjate. O b r a z l o ž i t e v:
- Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov o stalnem in začasnem prebivališču Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je, na podlagi Ustave Republike Slovenije, človekova pravica in temeljna svoboščina, opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon, in sicer ZVOP-
- Uvodoma zato poudarjamo, da je Pooblaščenec v tem okviru pristojen le za podajanje mnenj v zvezi varstvom osebnih podatkov in ne tudi glede drugih vidikov uveljavljanja pravic, ki so odvisne od ali povezane s stalnim ali začasnim prebivališčem. Iz
- člena ZVOP-1, ki je splošne narave, izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V
- členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo upravne enote in ministrstvo za notranje zadeve, ki so primarno odgovorni za zbiranje in obdelavo podatkov o stalnem in začasnem prebivališču ter vodenje centralnega registra prebivalstva) ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. Prvi odstavek
- člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Za posamezne zbirke osebnih podatkov pa so bistveni predvsem področni zakoni. Obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo v zvezi s prijavo prebivališča, tako kot področni zakon določa Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS št. 59/06 in 111/07, v nadaljevanju ZPPreb). ZPPreb je specialnejši zakon glede na ZVOP-1, zato Pooblaščenec opozarja, da v konkretnem primeru veljajo določila ZPPreb. Ta v
- členu določa prijavno-odjavno obveznost vsakega posameznika (to je vsakega državljana Republike Slovenije ter, če zakon tako določa, tudi tujca), in sicer mora ta prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika, kot določa ta zakon. V skladu s
- členom ZPPreb mora stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje tujca, odjaviti pa pred odselitvijo. V primeru, ko živijo starši ločeno, otroka prijavi oziroma odjavi tisti izmed roditeljev, ki izvršuje roditeljsko pravico in pri katerem otrok stalno prebiva. Stalno prebivališče novorojenčka se prijavi v osmih dneh po določitvi osebnega imena v skladu z zakonom, ki ureja osebno ime. Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja dati pristojnemu organu v prvem odstavku
- člena ZPPreb navedene osebne podatke. Kot določa četrti odstavek
- člena ZPPreb, posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predloži dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta. Če pristojni organ ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja podvomi o resničnosti v prijavi navedenih podatkov, oziroma posameznik ob prijavi stalnega prebivališča ne predloži dokazila iz četrtega odstavka tega člena, lahko v skladu s sedmim odstavkom
- člena ZPPreb odkloni prijavo stalnega prebivališča in posameznika na tem naslovu prijavi začasno, in sicer za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov prijave, vendar največ za 60 dni, oziroma, dokler ne ugotovi, ali posameznik dejansko stalno prebiva na tem naslovu. Postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pa je podrobneje opredeljen v
- členu ZPPreb. Posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, pa mora v skladu s prvim odstavkom
- člena stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve. Peti odstavek
- člena ZPPreb pa določa, da mora stanodajalec preveriti resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v javno listino. Posameznika, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, pa mora v skladu z
- členom ZPPreb stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu. Prav tako mora zavod za prestajanje kazni, dislocirani oddelek zavoda oziroma prevzgojni dom v skladu z 9.a členom ZPPreb prijaviti začasno prebivališče posameznika v treh dneh po sprejemu, odjaviti pa pred odpustom iz zavoda oziroma prevzgojnega doma. Enako morajo tudi bolnišnice in drugi zdravstveni zavodi, ki sprejmejo na zdravljenja tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, tujca prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 24 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu. V skladu s 17.a členom ZPPreb mora posameznik ob prijavi oziroma odjavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma ob prijavi spremembe naslova stanovanja določiti tudi naslov za vročanje. Nadalje ZPPreb v
- členu določa tudi vodenje registra stalnega prebivalstva, ki ga zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva vodita ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ. Zaradi zagotavljanja točnosti podatkov v registru stalnega prebivalstva, so upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne ali fizične osebe, ki opravljajo vročanje spisov kot svojo dejavnost, ki ugotovijo, da posameznik stalno ali začasno ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil, dolžni o tem obvestiti pristojni organ. O zbiranju osebnih podatkov od stanodajalcev ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojni organ ni dolžan obvestiti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Stanodajalci zbirajo osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
- člen ZPPreb še določa, da osebne podatke iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu lahko uporabljajo delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in pristojnega organa za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog ter drugi uporabniki, ki so za njihovo pridobivanje pooblaščeni z zakonom, pisno privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali mednarodno pogodbo. Za namen izvajanja tretjega odstavka
- člena tega zakona lahko osebne podatke iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu uporabljajo tudi delavci ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, ki so pooblaščeni za opravljanje konzularnih zadev, ki podatek o prijavi stalnega prebivališča oziroma spremembi naslova stanovanja v tujini evidentirajo v registru stalnega prebivalstva. Posredovanje podatkov ureja ZPPreb v
- členu, in sicer pristojni organ, pri katerem je posameznik prijavil oziroma odjavil stalno ali začasno prebivališče, posreduje podatke iz registra stalnega prebivalstva uporabnikom, ki jih potrebujejo za vzdrževanje registrov in evidenc iz svojega delovnega področja ali za odločanje v postopkih za izvajanje javnih pooblastil, če so za te podatke pooblaščeni z zakonom. Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabnikom, namesto pristojnega organa, posreduje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V centralnem registru prebivalstva pa se v skladu z Zakonom o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZCRP) vodijo podatki: o državljanih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujcih, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji; o državljanih, ki so stalno ali začasno, za več kot tri mesece, odsotni iz Republike Slovenije; o tujcih, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov, iz humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako določeno z zakonom. Upravljavec centralnega registra prebivalstva lahko, kot določa
- člen ZCRP, posreduje podatke iz registra za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog. Iz navedenega torej izhaja, da je v Republiki Sloveniji urejena tako obveznost prijave stalnega in začasnega prebivališča kot tudi zakonska podlaga za pridobitev teh podatkov s strani organov javnega sektorja, ki te podatke potrebujejo za opravljanje svojega dela. Glede na to, da je vaše vprašanje zelo splošno, je tudi naš odgovor splošen. Od konkretnih pravnih podlag posameznih javnih organov oziroma služb ali organizacij – nosilcev javnih pooblastil oziroma osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, pa je odvisno, za katere konkretne namene imajo ti pravico obdelave ali vpogleda v podatke o stalnem in začasnem prebivališču. Pooblaščenec pa poudarja, da ti registri nikakor ne morejo biti avtomatično javni, saj bi bilo to v nasprotju s temeljno ustavno pravico vsakega posameznika v Republiki Sloveniji do varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Pooblaščenec ob tem poudarja, da je zato ločeno vprašanje, ali posamezni organi zakonske možnosti glede pridobitve podatkov za izvajanje svojih nalog učinkovito uporabljajo, vendar Pooblaščenec ni pristojen organ za takšno oceno učinkovitosti delovanja služb in organov, ki jih omenjate. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026