Javnost točk za redno delovno uspešnost + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.02.2021 Številka: 07120-1/2021/67 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da večina javnih uslužbencev Ministrstva za infrastrukturo ni bila seznanjena z oceno delovne uspešnosti za leto
- Glede na določbo
- člena KPJS, ki določa, da se vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote, ste pri pristojni službi na ministrstvu vložili zahtevo za posredovanje seznama z naslednjimi podatki: ime in priimek javnega uslužbenca, število doseženih točk v posameznem ocenjevalnem obdobju, izpisano po notranjih organizacijskih enotah. Pisnega odgovora niste prejeli, le telefonsko pojasnilo vodje službe, da do teh podatkov vaša sindikalna organizacija ni upravičena, saj gre za varovane osebne podatke, za posredovanje pa v konkretnem primeru ni pravne podlage. Zanima vas, ali so navedeni osebni podatki javnih uslužbencev prosto dostopna informacija javnega značaja? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem. IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more ugotavljati ali potrjevati skladnosti posameznih dokumentov s področja varstva osebnih podatkov ali presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Slednje lahko stori le v ustreznem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku. IP uvodoma ugotavlja, da podatki o vsoti točk posameznega javnega uslužbenca pri ministrstvu, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, predstavljajo zbirko osebnih podatkov. Sindikalna organizacija, ki sicer deluje pri določenem delodajalcu, nastopa v razmerju do delodajalca kot tretja oseba, za posredovanje osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov pri delodajalcu tretji osebi, pa mora obstajati ustrezna pravna podlaga, v skladu s Splošno uredbo. Splošna uredba vsebuje posebne določbe glede uresničevanja pravice do varstva osebnih podatkov v razmerju do pravice dostopa do informacij javnega značaja (člen 86 Splošne uredbe) in v okviru zaposlitve (člen 88 Splošne uredbe) – iz te posebne ureditve izhaja zlasti, da se na teh področjih uporablja specialna nacionalna in nadnacionalna ureditev. Splošno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih zagotavlja
- člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljevanju: ZDR-1), ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V zvezi s tem velja dodati (kar navajate tudi sami), da Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) v
- členu določa, da se vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote. Za javno objavo določenih osebnih podatkov javnih uslužbencev obstaja tudi javni interes, ki izvira iz pravice javnosti do obveščenosti, ki se uresničuje po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ). Iz ZDIJZ izhaja, da so osebni podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in podatki v zvezi s porabo javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije, prosto dostopne informacije javnega značaja (
- alineja tretjega odstavka
- člena ZDIJZ). Javnost določenih osebnih podatkov javnih uslužbencev določa tudi prvi odstavek
- člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s sprem. in dop.), po katerem so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more ugotavljati, ali je sindikat v konkretnem primeru upravičen pridobiti zaprošeno zbirko osebnih podatkov od ministrstva na podlagi
- člena ZDR-
- Nedvomno pa velja, da ima delodajalec ustrezno pravno podlago za interno objavo osebnih podatkov v skladu s
- členom KPJS. Glede vprašanja, ali ste do podatkov upravičeni na podlagi ZDIJZ, pa IP v okviru mnenja tudi ne more odgovoriti, saj bi z odgovorom prejudicirali odločitev v morebitnem pritožbenem postopku v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, kjer IP nastopa kot pritožbeni organ. Podobno je IP zapisal tudi v mnenju Objava točk pri ocenjevanju redne delovne uspešnosti, št. 07121-1/2020/1718, z dne 28.09.2020, v katerem odgovarja na podobno vprašanje. Glede na navedeno lahko zgolj napotimo na prakso IP na področju dostopa do informacij javnega značaja, ko smo odločali o razkritju določenih osebnih podatkov javnih uslužbencev: iz odločbe, št. 090-202/2018, z dne
- 2018 izhaja, da je ocena delovne uspešnosti javne uslužbenke povezana z njenim delovnim razmerjem, kot tudi s porabo javnih sredstev v povezavi z napredovanji in je zato prosto dostopna informacija javnega značaja; iz odločbe št. 090-195/2020/4, z dne
- 2020 izhaja, da je v oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Končno še dodajamo, da je odločitev o morebitnem razkritju osebnih podatkov odgovornost upravljavca osebnih podatkov. Prosilec, ki mu je bila zahteva po ZDIJZ zavrnjena, pa lahko odločitev izpodbija v konkretnem pritožbenem postopku pred IP. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026