← Slovenija

Kartice za nadzor nad parkiranjem - IPRS

Kartice za nadzor nad parkiranjem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.11.2010 Številka: 0712-2/2010 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali lahko MOL pri urejanju parkiranja v BS-3, Bežigrad, na kartico za odpiranje zapornic beleži vse izhode in prihode lastnika kartice. Navajate, da je v zapisniku sestanka, ki je bil dne
  3. 11.2010 med predstavniki MOL-a in stanovalci, v
  4. sklepu zapisano: »Na vsako kartico se beležijo vsi vhodi in izhodi. Uporaba kartice bo nadzorovana in vsaka zloraba se bo sankcionirala z deaktivacijo kartice:« Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točki prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Če je kartica za odpiranje zapornic izdana na ime in priimek uporabnika, potem z beleženjem vseh vhodov in izhodov iz parkirišča nastaja zbirka osebnih podatkov v smislu ZVOP-
  8. Med Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) in posameznim stanovalcem soseske BS3 bo s prevzemom kartice nastalo pogodbeno razmerje. MOL bo v konkretnem primeru zbirala osebne podatke stanovalcev na podlagi tretjega odstavka
  9. člena ZVOP-
  10. Če se posameznik ne strinja s predlagano obdelavo osebnih podatkov in če meni, da bi takšno pogodbeno razmerje pomenilo prehud poseg v njegovo pravico do zasebnosti, potem pogodbe z MOL ne bo sklenil oziroma kartice za parkirišče ne bo prevzel. Kljub temu, da se posameznik sam odloči, ali bo vstopil v takšno pogodbeno razmerje ali ne, Pooblaščenec pripominja, da bi bilo beleženje vseh prihodov in odhodov posameznika (datum ter ura prihoda in odhoda) prekomeren poseg v lokacijsko zasebnost posameznika ter da lahko MOL namen (nadzor nad uporabo/zlorabo parkirnih kartic) doseže tudi z manj invazivnimi posegi v zasebnost posameznika oziroma z zbiranjem manjšega števila osebnih podatkov.Osebni podatek je v skladu s
  11. točko
  12. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je na podlagi
  13. točke
  14. člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa
  15. točka
  16. člena ZVOP-1, ki kot zbirko osebnih podatkov opredeljuje vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Obdelava osebnih podatkov na podlagi
  17. točke
  18. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo tudi občine, določa
  19. člen ZVOP-
  20. Prvi odstavek navedenega člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Drugi odstavek nadalje določa, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Nadalje se lahko, kot določa tretji odstavek
  21. člena ZVOP-1, v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. V izjemnih primerih pa za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju velja četrti odstavek
  22. člena, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Če je kartica za odpiranje zapornic izdana na ime in priimek uporabnika, potem z beleženjem vseh vhodov in izhodov iz parkirišča nastaja zbirka osebnih podatkov v smislu ZVOP-
  23. Med Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) in posameznim stanovalcem soseske BS3 bo s prevzemom kartice nastalo pogodbeno razmerje. MOL bo v konkretnem primeru zbirala osebne podatke stanovalcev na podlagi tretjega odstavka
  24. člena ZVOP-
  25. Če se posameznik ne strinja s predlagano obdelavo osebnih podatkov in če meni, da bi takšno pogodbeno razmerje pomenilo prehud poseg v njegovo pravico do zasebnosti, potem pogodbe z MOL ne bo sklenil oziroma kartice za parkirišče ne bo prevzel. Kljub temu, da se posameznik sam odloči, ali bo vstopil v takšno pogodbeno razmerje ali ne, Pooblaščenec pripominja, da bi bilo beleženje vseh prihodov in odhodov posameznika (datum ter ura prihoda in odhoda) prekomeren poseg v lokacijsko zasebnost posameznika. Z beleženjem ure odhoda od doma in prihoda domov bi MOL lahko nadzirala, kdaj je posameznik doma, kar pa za nadzor nad zlorabami parkirnih kartic ni potrebno. Pooblaščenec meni, da je nadzor nad uporabo parkirnih kartic mogoče zagotoviti tudi z manj invazivnimi posegi v zasebnost posameznika oziroma z zbiranjem manjšega števila osebnih podatkov. Z vidika preprečevanja zlorab parkirnih kartic (npr. posojanja) zadošča že podatek o samem vstopu ali izstopu iz parkirišča, pri čemer ni pomembna ura vstopa ali izstopa. Parkirne kartice je namreč mogoče programirati tako, da je ponoven vstop na parkirišče mogoč le, če je na parkirni kartici pred tem zabeležen izhod iz parkirišča. Na takšen način se onemogoči, da bi z isto kartico na parkirišče vstopilo več avtomobilov.Pooblaščenec meni, da je MOL dolžna stanovalce, ki bodo uporabljali parkirne kartice, seznaniti s tem, katere osebne podatke bo s pomočjo kartice zbirala, za kakšen namen jih bo zbirala, ter s primeri, v katerih bodo pridobljeni podatki uporabljeni. Pooblaščenec poudarja tudi, da mora MOL poskrbeti tudi za tehnični vidik zavarovanja zbirke osebnih podatkov, ki nastane na podlagi uporabe parkirnih kartic. Tako pravno kot tehnično pa je treba urediti tudi vprašanja, kdo ima dostop do tako zbranih osebnih podatkov, kdaj, v kakšni obliki in koliko časa se podatki shranjujejo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.