← Slovenija

Katere osebne podatke o toploti v bloku lahko dobi nadzorni odbor - IPRS

Katere osebne podatke o toploti v bloku lahko dobi nadzorni odbor + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.12.2012 Številka: 0712-135/2012 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  2. 2012 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste dne
  3. 2009 na Pooblaščenca naslovili vprašanje in dobili odgovor z dne
  4. Nadalje navajate, da ste, preden ste se sedaj ponovno obrnili na Pooblaščenca, upravnika večstanovanjske stavbe, v kateri ste etažni lastnik, vprašali, vendar niste dobili pravega odgovora, poleg tega pa odgovora ni dala pravna služba Staninvest, ampak tehnični vodja za vašo stavbo g. ..... Sprašujete od kod nadzornim odborom pravica, da dobijo varovane osebne podatke, ker te naloge niso napisane v stanovanjskem zakonu, v pogodbi med lastniki stanovanj in Kommunio, prav tako pa te teme niste obravnavali niti odobrili na zboru lastnikov. Pooblaščenca v zvezi z zadnjim odstavkom odgovora z dne
  5. 2009 sprašujete, ali je mogoče sedaj uveljavljati in izpeljati s pritožbo. Iz odgovora Stanivest, ki ste ga priložili dopisu, izhaja, da vsi nadzorni odbori dobivajo podatke o porabi toplote za vsa stanovanja od Kommunio zato, da lahko preverijo morebitne nepravilnosti v zvezi z obračunom in da so posredovani podatki namenjeni izključno za njihov arhiv in se ne objavljajo na oglasni deski zaradi varovanja osebnih podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  6. tč.
  7. odst.
  8. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Vprašanje (ne)ustreznosti pošiljanja podatkov članom nadzornega odbora je odvisno od dejanskega stanja v večstanovanjski stavbi in dogovora med etažnimi lastniki, pogodbe z upravnikom in pogodbami, ki so sklenjene z različnimi subjekti v verigi dobave, delitve in obračuna toplote. V kolikor še vedno menite, da gre v vašem primeru za kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pri Pooblaščencu vložite prijavo. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma poudarjamo, da je področje stanovanjskega in energetskega prava precej natančno urejeno v veljavni zakonodaji, ki pa na drugi strani (zlasti tudi z vidika varstva osebnih podatkov) dopušča tudi veliko avtonomije strankam (zlasti etažnim lastnikom), da se v okviru zakonskih in podzakonskih predpisov dogovorijo glede medsebojnih razmerij, različnih vprašanj upravljanja večstanovanjske stavbe ter pooblastil upravniku in nadzornemu odboru. Osebni podatki v zasebnem sektorju se na podlagi
  10. člena ZVOP-1 namreč lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na to se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, izjemoma pa tudi, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Tako je vaše vprašanje glede (ne)ustreznosti obdelave osebnih podatkov odvisno od veliko različnih okoliščin, ki pa jih zgolj iz vašega dopisa in prilog ni mogoče ugotoviti. Zlasti je dopustnost posredovanja podatkov o porabljeni toplotni energiji za posamezno stanovanje članom nadzornega odbora odvisno od: - Pogodbe o medsebojnih razmerjih (zlasti določb o pooblastilih nadzornemu odboru), - Pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe, - Dogovora etažnih lastnikov o delitvi toplote, - konkretnega dejanskega stanja naprav v večstanovanjski stavbi, - morebitnih posebnih pooblastil članom nadzornega odbora; - morebitnih pogodb z dobaviteljem toplote, izvajalcem delitve stroškov za toploto oziroma izvajalcem obračuna stroškov za toploto. V nadaljevanju vam za razjasnitev vašega vprašanja navajamo relevantne določbe predpisov s področja energetike, za razlago katerih Pooblaščenec sicer ni pristojen izven okvirov obdelave osebnih podatkov. V skladu s
  11. odst.
  12. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/07-UPB2 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: EZ) se v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto prek skupnega sistema za ogrevanje, stroške za ogrevanje in toplo vodo obračunava v pretežnem delu na osnovi dejanske porabe toplote. V ta namen lastniki posameznih delov stavbe vgradijo merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe. Minister, pristojen za energijo, izda predpis, ki določa način merjenja, delitve ter obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Podlaga za obračun so stroški, ki so določeni na podlagi merjenja porabe toplote celotne stavbe. Drugi odstavek istega člena EZ pa določa, da lastniki posameznih delov stavbe, za katere niso na razpolago odčitki z merilnih naprav, ker niso pravilno nameščene ali ker lastniki ne omogočajo njihovega odčitavanja, plačajo energijo po ključu delitve ogrevane površine oziroma ogrevane prostornine, povečano na način, določen s predpisom iz prejšnjega odstavka, tako, da se tem lastnikom onemogoči udeležba na prihrankih energije celotne stavbe, doseženih z namestitvijo naprav in obračunom stroškov po dejanski porabi toplote. Zgoraj omenjeni predpis, ki ga sprejme minister, je Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 7/10; v nadaljevanju: Pravilnik), ki v
  13. odst.
  14. člena določa, da na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine odločijo o vrsti in tipu delilnikov, o parametrih za delitev in obračun stroškov za toploto in o poročanju lastniki posameznih delov stavbe (v nadaljevanju: lastniki). Parametre določa
  15. odst.
  16. člena Pravilnika in sicer so parametri: – začetek in trajanje obračunskega obdobja, – ugotovitev o velikosti in deležu ogrevanih površin posameznih delov stavbe, – način določanja količine toplote za pripravo tople vode (v skladu s
  17. odst.
  18. člena Pravilnika), – višina korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi glede na njihove potrebe po toploti (v skladu s
  19. odst.
  20. člena Pravilnika), – delež stroškov za ogrevanje oziroma za pripravo tople vode, ki se razdeli na posamezne dele stavbe na osnovi porabniških deležev (v skladu s
  21. členom Pravilnika), – ugotovitev o tem, ali se pri delitvi stroškov namesto ogrevane površine upošteva ogrevana prostornina (v skladu s
  22. členom Pravilnika), – obdobje, za katero se izdela letno poročilo o porabi in stroških za toploto oziroma gorivo posameznih delov stavbe (v skladu s
  23. členom Pravilnika). Na osnovi postopkov iz
  24. do
  25. člena Pravilnika izvajalec delitve izdela za obračunsko obdobje razdelilnik stroškov in ga posreduje izvajalcu obračuna. Izvajalec delitve stroškov za toploto je v skladu z definicijo
  26. tč.
  27. odst.
  28. člena Pravilnika pravna ali fizična oseba, ki izvaja delitev celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo stavbe na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec delitve je lahko tudi upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljalec skupne kurilne naprave. Izvajalec obračuna stroškov za toploto pa je v skladu z definicijo
  29. tč.
  30. odst.
  31. člena Pravilnika pravna ali fizična oseba, ki izvaja obračun celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo stavbe na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec obračuna je lahko upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljalec kurilne naprave. Torej je teoretično lahko upravnik stavbe tako izvajalec delitve kot tudi izvajalec obračuna, ni pa to nujno. V skladu z
  32. členom Pravilnika mora izvajalec obračuna najkasneje v treh mesecih po končanem obračunskem obdobju obračunati stroške za toploto na podlagi specifikacije stroškov za toploto in razdelilnika stroškov, lastniku pa mora na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v vse podatke, ki so bili podlaga za obračun stroškov za toploto. Izvajalec obračuna mora lastnikom dati vse potrebne informacije in podporo pri sprejemanju in izvajanju odločitev v zvezi z izvajanjem tega pravilnika. Izvajalec obračuna mora v skladu s
  33. členom tudi vsako leto izdelati pisna letna poročila o porabi in stroških za toploto posameznih delov stavbe (v nadaljevanju: letno poročilo) in jih v roku treh mesecev po zaključku obravnavanega enoletnega obdobja posredovati lastnikom. V letnem poročilu mora biti navedeno vsaj: – začetek in konec obravnavanega enoletnega obdobja; – ogrevana površina vseh posameznih delov stavbe, ogrevana površina posameznega dela stavbe in delež ogrevane površine; – število uporabnikov stavbe, število uporabnikov posameznega dela stavbe, delež števila uporabnikov; – skupna poraba toplote oziroma goriva za celotno stavbo, prikazana ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode; – delež porabe toplote oziroma goriva posameznega dela stavbe, podan ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode; – koeficient učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje posameznega dela stavbe; – koeficient učinkovitosti rabe toplote za pripravo tople vode posameznega dela stavbe; – cena toplote oziroma goriva; – celotni stroški stavbe, razdeljeni na stroške za ogrevanje in stroške za pripravo tople vode; – celotni stroški za toploto posameznega dela stavbe, razdeljeni na stroške za ogrevanje in stroške za pripravo tople vode; – indeks porabe toplote oziroma goriva posameznega dela stavbe, prikazan ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode; – indeks porabe toplote oziroma goriva za ogrevanje stavbe. Iz navedenih pravnih podlag torej izhaja, da so podatki oziroma meritve, ki so podlaga za obračun konkretnemu odjemalcu toplotne energije oziroma konkretnemu etažnemu lastniku, odvisni od več različnih okoliščin – dejanskega stanja v večstanovanjski stavbi oziroma posamezni stanovanjski enoti, predvsem pa tudi od dogovora med etažnimi lastniki. Prav tako je od dogovora med etažnimi lastniki odvisno tudi kdo je izvajalec delitve oziroma kdo je izvajalec obračuna – od tega pa je posledično tudi odvisno, kdo vam je dolžan posredovati podatke v zvezi z razdelitvijo stroškov in obračunom in kdo je zaradi svoje morebitne nadzorne funkcije upravičen pridobiti osebne podatke etažnih lastnikov. Pooblaščenec meni, da ste kot etažni lastnik upravičeni do tistih podatkov oziroma meritev, ki so podlaga za konkreten obračun vam dobavljene toplotne energije, ne glede na to, da se ti podatki oziroma meritve morebiti hkrati nanašajo tudi na druge etažne lastnike. Kateri so ti podatki pa je kot že navedeno odvisno od konkretnih okoliščin primera (dejanskega stanja in dogovora med etažnimi lastniki). Podobno velja tudi glede upravičenosti članov nadzornega odbora, da pridobijo podatke, ki se nanašajo na posamezne etažne lastnike – odvisno od njihovih pooblastil in sklenjenih pogodb oziroma dogovorov med etažnimi lastniki, upravnikom in morebitnim upravljavcem skupne kurilne naprave, dobaviteljem toplote, izvajalcem delitve stroškov za toploto oziroma izvajalcem obračuna stroškov za toploto, V kolikor ste še vedno mnenja, da je v zvezi z vašim primerom prišlo do kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko na Pooblaščenca naslovite prijavo. V skladu z
  34. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A) je namreč Pooblaščenec med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov. Prijavo lahko vložite osebno, pisno ali preko spletnega obrazca (Obrazec za prijavo), ki je na voljo na spletni strani: http://www.ip-rs.si/kazalo-kontakt-iskalnik/kontakt/. Pooblaščenec lahko učinkovito obravnava le prijave, iz katerih je mogoče ugotoviti, s katerim dejanjem naj bi bile kršene pravice posameznika do varstva osebnih podatkov in kdo je domnevni kršitelj, zato v prijavi poleg vaših kontaktnih podatkov, čim bolj natančno opišite okoliščine dogodka, ko naj bi prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, kdo naj bi nezakonito obdeloval osebne podatke (naziv in naslov upravnika oziroma izvajalca delitve stroškov za toploto oziroma izvajalca obračuna stroškov za toploto), katere oziroma čigave osebne podatke naj bi nezakonito obdelovali (vsaj naslov in št. večstanovanjske stavbe) ter navedite podrobnosti o domnevnih kršitvah (kdo so člani nadzornega odbora, ali gre za skupno kurilno napravo, ali se toplota dobavlja le za eno večstanovanjsko stavbo in podobno) in predložite morebitne dokaze o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov (na primer priložite fotokopijo pogodbe o medsebojnih razmerjih, pogodbo z upravnikom in morebitne druge dogovore in pogodbe). Vašo prijavo bo obravnaval nadzornik za varstvo osebnih podatkov, ki vas bo na vašo željo po zaključku postopka tudi pisno obvestil o svojih ukrepih in ugotovitvah. Več o postopku prijave si lahko preberete na spletni strani Pooblaščenca. Glede vašega vprašanja v zvezi z zadnjim odstavkom odgovora Pooblaščenca z dne
  35. 2009 »ali je mogoče sedaj uveljavljati in izpeljati s pritožbo« vam pojasnjujemo, da iz vašega dopisa in prilog ne izhaja kršitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki bi jih Pooblaščenec lahko obravnaval v pritožbenem postopku. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.