Katere podatke zbira detektiv na MNZ - IPRS

Katere podatke zbira detektiv na MNZ + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.05.2011 Številka: 0712-100/2011 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Z elektronskim sporočilom ste Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec) v usklajevanje poslali dopis, s katerim boste vse upravljavce evidenc obvestili o pravicah detektiva glede pridobivanja podatkov iz zbirk podatkov, ki jih ti vodijo. Posredovali ste tudi osnutek vzorca pooblastila, ki naj bi ga detektiv uporabljal pri svojem delu. V zvezi s posredovanim gradivom vam v nadaljevanju pošiljamo mnenje, ki se omejuje na pristojnost Pooblaščenca. Po mnenju Pooblaščenca ima pisno pooblastilo stranke detektivu za opravljanje detektivske dejavnosti naravo pogodbe o naročilu. S pooblastilom se prevzemnik naročila – detektiv, zavezuje naročitelju – stranki, da bo zanj opravil določene posle, ki sodijo v detektivovo delovno področje iz
3. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11, v nadaljevanju ZDD-1). S tem dobi detektiv pravico, da te posle opravi. Brez temelja, torej brez strankinega pooblastila oziroma naročila, detektiv sam ne more opravljati dejavnosti, kot to izrecno določa tudi prvi odstavek
4. člena ZDD-
5. Drugi odstavek
6. člena ZDD-1 pa je nekoliko dvoumen. Če bi določilo, po katerem bi lahko posameznik na detektiva prenesel le pravice, ki ima sam, razumeli ozko, bi lahko nastal dvom v marsikatero storitev, ki jo detektiv ponuja. Posamezniki namreč nimamo pravice (v smislu zakonsko določenega upravičenja in na drugi strani zakonske dolžnosti) npr. zasledovati drugih, jih fotografirati, poizvedovati o njihovem osebnem življenju ipd. Pooblaščenec meni, da je smisel določbe drugega odstavka
7. člena ZDD-1 v preprečevanju samoiniciativnosti detektiva, preprečevanju njegovih dejavnosti, če zanje nima naročila stranke, ne pa v omejevanju detektivovih ravnanj na tista upravičenja, ki bi jih imela stranka sama. Če je temu tako, Pooblaščenec predlaga, da se ZDD-1 v tem delu popravi. Ker torej detektiv lahko postopa le po naročilu, po splošnih pravilih velja, da mora biti pooblastilo (naročilo) tudi dopustno. Zakonodajalec je s taksativnim naštevanjem detektivovega delovnega področja v
8. členu ZDD-1, po mnenju Pooblaščenca opredelil tudi dopustnost oz. zunanje meje njegovega delovanja. Strankino pooblastilo pa ne služi samo kot temelj za opravljanje detektivove dejavnosti, pač pa je kot obličen in vsebinsko predpisan dokument, če se omejimo na detektivovo pridobivanje podatkov iz evidenc na podlagi
9. člena ZDD-1, namenjen tudi upravljavcu zbirk podatkov. Z drugimi besedami - strankino pisno pooblastilo detektivu je tudi zunanji odraz notranjega razmerja (naročila) med stranko in detektivom. Upravljavci podatkov morajo pred posredovanjem podatkov uporabniku ugotoviti, ali je uporabnik do zahtevanih podatkov upravičen. V javnem sektorju, v katerega sodijo upravljavci podatkov iz prvega odstavka
10. člena ZDD-1, se osebni podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) obdelujejo predvsem, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Načelo zakonitosti od upravljavcev osebnih podatkov zahteva presojo, ali je tisti, ki podatke zahteva, do njih tudi opravičen. Tako morajo upravljavci osebnih podatkov presoditi, ali: - ima uporabnik zakonski temelj za pridobitev osebnih podatkov, - je izkazal z zakonom določen namen pridobitve in - ali je v skladu z načelom sorazmernosti izkazal, da so zahtevani osebni podatki primerni in potrebni za dosego tega namena. Kot je bilo že navedeno, je temelj, da detektiv sploh lahko opravlja svojo dejavnost iz
11. člena ZDD-1, strankino pooblastilo. ZDD-1 v prvem odstavku
12. člena ZDD-1 skladno s prej navedenim določa, da ima detektiv v okviru pisnega pooblastila stranke pravico pridobivati v tej določbi taksativno določene podatke od naštetih upravljavcev evidenc. ZDD-1 kot "zakon" iz ZVOP-1 torej predpisuje, da se podatki obdelujejo (posredujejo) na podlagi pooblastila stranke. Pooblastilo stranke detektivu je torej ključnega pomena, tako v notranjem razmerju med stranko in detektivom, kot tudi nasproti tretjim osebam, npr. upravljavcem zbirk podatkov. Prvi odstavek
13. člena ZDD-1 določa, da mora biti iz strankinega pooblastila razvidno področje zbiranja informacij iz ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Navedena določba v povezavi z
14. členom ZDD-1 pomeni, da je upravljavec zbirke podatkov, v prej navedeni določbi naštete podatke dolžan posredovati, če je pooblastilo po vsebini in obliki pravilno in popolno. Če se najprej omejimo na vsebino pooblastila, mora biti ta iz vidika pristojnosti Pooblaščenca, torej glede zakonite obdelave osebnih podatkov naslednja:
15. Področje zbiranja informacij - iz
16. člena ZDD-1, npr. o dolžnikih, pogrešanih osebah itn..
17. Namen zbiranja informacij. Iz pooblastila mora jasno in konkretno izhajati, kaj je namen zbiranja informacij. Tako bo za vsako dejavnost iz posamezne alineje drugega odstavka
18. člena ZDD-1 ali iz tretjega odstavka oziroma v primerih, ko bo detektivu področje dela določal drug zakon (šesti odstavek
19. člena ZDD-1) namen zbiranja podatkov drugačen. Pooblaščenec predlaga, da se v pooblastilu zapiše dovolj podatkov o razlogih za angažiranje detektiva, npr. kreditna oz. posojilna pogodba med dvema strankama, številka zavarovalne police, ustrezna označba fakture oz. zapadle terjatve ipd.. Tako bo omogočen tudi naknadni nadzor zakonitosti obdelave osebnih podatkov s strani detektiva. Nadzorni organ bo namreč lahko ugotovil, ali so bili osebni podatki resnično pridobljeni v okviru zakonsko dopustnega namena, in temu primerno tudi ukrepal.
20. Obseg pooblastila. Pri tej standardni sestavini pooblastila mora stranka natančno navesti, katera pooblastila daje detektivu, med drugim navesti tudi subjekte, o katerih naj detektiv zbira informacije in o njih pridobiva osebne podatke. Prej navedeno razlago vsebine pooblastila Pooblaščenec predlaga predvsem takrat, ko je pooblastilo edini pisni akt med stranko in detektivom. V zvezi s posredovanimi vzorci pooblastil Pooblaščenec po pregledu ugotavlja, da je bila pozornost namenjena predvsem obliki pooblastila. Če se želi detektivom pomagati s pripravo vzorcev pooblastil, velja po mnenju Pooblaščenca pozornost nameniti predvsem sami vsebini pooblastila, torej opisu (področja, namena in obsega) različnih situacij oz. dejanskih stanj, ki se pojavljajo pri detektivovem delovnem področju. V kolikor bo torej pooblastilo detektiva skladno s prvim odstavkom
21. člena ZDD-1 oz. pravilno in popolno, je upravljavec osebnih podatkov iz prvega odstavka
22. člena ZDD-1 detektivu taksativno naštete podatke dolžan tudi posredovati. Primeroma, upravljavec zbirk podatkov bo iz evidence zavarovancev detektivu posredoval podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah posameznika, če bo lahko na podlagi predloženega pooblastila ugotovil, da je na primer stranka detektiva pooblastila za zbiranje podatkov o njegovem dolžniku in premoženju (ne za namen izvršbe) in da je obstoj upniško-dolžniškega razmerja ustrezno podkrepljen (z navajanjem številke fakture, pogodbe, police ali vsaj datuma pisne izjave naročnika o takšnih okoliščinah). V zvezi s samo obliko detektivove zahteve za pridobivanje podatkov od upravljavcev zbirk podatkov iz
23. člena ZDD-1, drugi odstavek
24. člena ZDD-1 določa, da mora biti zahteva podana pisno ali ustno. Če je podana ustno, mora detektiv zahtevi priložiti tudi fotokopijo pooblastila. Kot že navedeno, mora biti upravljavec na podlagi pooblastila spodoben presoditi, ali je detektivova zahteva za posredovanje podatkov upravičena ali ne. Zato je navedba v osnutku dopisa, da lahko detektiv kasneje predloži pooblastilo po mnenju Pooblaščenca napačna. Ustna ali pisna zahteva za posredovanje podatkov na podlagi
25. člena ZDD-1 brez priloženega pooblastila je nepopolna. Izostanek pooblastila vzbuja namreč dvom tudi v sam obstoj naročila, ki pa je pogoj za zakonito poslovanje detektiva (prvi odstavek
26. člena ZDD-1) ZDD-1 pa ni edini predpis, na podlagi katerega lahko stranke pridobivajo informacije in osebne podatke o tretjih. Upniki lahko pridobivajo podatke o svojih dolžnikih tudi na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4 s sprem., v nadaljevanju ZIZ). ZIZ upniku omogoča pridobitev podatkov, opredeljenih v šestem odstavku
27. člena ZIZ pod pogojem, da izkaže pravni interes, tega pa izkaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine to pomeni, da se bo moral upnik izkazati s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je v dajatvenem delu izvršilni naslov. Glede same oblike in vsebine zahteve za pridobivanje podatkov na podlagi šestega odstavka
28. člena ZIZ mora detektiv po mnenju Pooblaščenca za stranko izkazati pravni interes, na način v prej navedeni določbi ZIZ, poleg tega pa mora predložiti kopijo pisnega pooblastila iz prvega odstavka
29. člena ZDD-
30. Enako glede pridobivanja osebnih podatkov o dolžnikih velja za odvetnike. Upravno sodišče RS je namreč s sodbo II U 49/2009 z dne 30.9.2010 odločilo, da določbe
31. člena Zakona o odvetništvu ne gre razumeti tako, da za pridobitev osebnih podatkov s strani odvetnika zadošča pooblastilo stranke in njegovo zatrjevanje, da te podatke potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Sodišče je presodilo, da mora odvetnik, ki zaproša za osebne podatke zaradi izvršilnega postopka, izkazati pravni interes - preložiti listino, ki je po ZIZ izvršilni naslov – le tako lahko verodostojno izkaže potrebnost osebnih podatkov za zastopanje stranke v posamični zadevi. Če torej detektiv zahteva osebne podatke za namen izvršbe, velja tudi zanj, da mora izkazati obstoj izvršilnega naslova, torej obstoj pogojev za posredovanje osebnih podatkov iz področnega zakona, ki ureja izvršbo – ZIZ. Presoja o upravičenosti do obdelave osebnih podatkov je namreč mogoča šele, ko je jasen namen pridobitve in nadaljnje obdelave osebnih podatkov. Samo pod tem pogojem je mogoča tudi presoja o sorazmernosti obdelave osebnih podatkov. Tako določila
32. člena ZDD-1 ni mogoče razumeti kot neomejenega pooblastila detektivom, da iz sicer taksativno navedenih zbirk pridobivajo v zakonu naštete podatke. To pooblastilo je omejeno z namenom pridobitve osebnega podatka in dejansko potrebo po njegovi pridobitvi. Da bi upravljavec lahko presodil zakonitost namena in potrebo po pridobitvi zahtevanih osebnih podatkov, mora biti oboje kar se da jasno razvidno iz pooblastila. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026