Kdaj in na kakšen način CSD pride do podatkov, ki so davčna tajnost + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.09.2007 Številka: 0712-845/2007/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da se v zvezi z izvajanjem
- člena ZUP, v upravnih postopkih, kjer se ugotavlja premoženjski cenzus družine vložnika vloge, pojavlja vprašanje pravne podlage v zvezi s pridobivanjem podatkov o članih te družine (oziroma gospodinjske skupnosti). Ministrstvo za javno upravo je mnenja, da davčni organ podatke o premoženju družinskih članov lahko posreduje, če je davčni organ obveščen, da je organ, ki vodi postopek, te družinske člane obvestil, da bo o njih zbiral osebne podatke. Ministrstvo za pravosodje je drugačnega mnenja, saj razlaga peti odstavek
- člena ZUP tako, da podatke, ki so davčna tajnost, enačijo z občutljivimi osebnimi podatki in tako zahtevajo izrecno pisno soglasje teh družinskih članov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi s predstavljeno problematiko: Po mnenju Pooblaščenca je posredovanje podatkov o družinskih članih strank upravnega postopka iz davčnih evidenc organom, ki odločajo o pravicah in obveznostih strank (npr. centrom za socialno delo) na področju socialne varnosti, dopustno (že) na podlagi prvega odstavka
- člena Zakona o socialnem varstvu v povezavi s petim odstavkom
- člena ZUP oziroma v povezavi s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1, zaradi česar privolitev oseb, na katere se podatki nanašajo, ni potrebna. Kadar kot uporabniki nastopajo organi, ki niso zajeti z ZSV, oziroma da posebna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v (drugi) področni zakonodaji ni podana, pa je v skladu z določbo petega odstavka
- člena ZUP, za posredovanje osebnih podatkov družinskih članov potrebno pridobiti njihovo osebno privolitev. O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB in popr.; v nadaljevanju ZSV) v prvem odstavku
- člena določa, da se podatki zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Določba se uporablja za socialno varstvene zavode, druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost ter za Ministrstvo pristojno za socialno varstvo, kot uporabnike podatkov. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB in 105/06-ZUS-1; ZUP) v petem odstavku
- člena določa, da uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjim odstavkom priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Šesti odstavek istega člena določa še, da se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, v katerem se odloča o pravici stranke. V sedmem odstavku obravnavanega člena je določeno tudi, da se določbe petega in šestega odstavka tega člena štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago. 2 Utemeljitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov v primeru, ko podatke o družinskih članih zahteva center za socialno delo kot nosilec javnih pooblastil na področju socialne varnosti 2.1 Jezikovna razlaga
- člena Zakona o socialnem varstvu Kljub okorni dikciji prvega odstavka
- člena ZSV, iz gramatikalne razlage navedene določbe jasno izhaja, da se podatki o posamezniku (v smislu stranke upravnega postopka) in njegovih družinskih članih lahko zbirajo: - neposredno od posameznika (stranke) ali - iz uradnih zbirk (evidenc) . V podporo zgornjemu razumevanju naj navedemo, da določba prvega odstavka
- člena ZSV pravzaprav omogoča odločanje o upravnih zadevah, ki jih predvidevajo materialnopravne določbe ZSV, in ki so vezane na poznavanje podatkov oseb, ki niso stranke postopka. Gre torej za procesno določbo, brez katere ne bi bilo mogoče (učinkovito) uporabljati določb materialnega prava in torej odločiti v konkretni upravni zadevi. Naj navedemo primer odločanja CSD v postopku v zvezi s pravico do družinskega pomočnika, s tem povezano pravico do plačila za izgubljen dohodek in obveznostjo invalidne osebe ter njenih zavezancev do povrnitve sredstev za družinskega pomočnika občini (členi od 18.a do 18.r ZSV). 2.2 Pomen
- člena Zakona o socialnem varstvu Navedeno pomeni, da prvi odstavek
- člena ZSV predstavlja zakonsko podlago za obdelavo (posredovanje, zbiranje…) osebnih podatkov, na katero napoti prvi odstavek
- člena ZVOP-1 z dikcijo »…če…določa zakon«. Prvi odstavek
- člena ZSV predstavlja tudi zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, na katero napoti drugi stavek petega odstavka
- člena ZUP z dikcijo »…če tako določa zakon (t.j. drug zakon in ne ZUP sam – op. Pooblaščenca), ali…«. 2.3 Zakon o splošnem upravnem postopku -
- člen ZUP v drugem stavku petega odstavka
- člena ZUP za točno določene skupine osebnih podatkov (med drugim tudi za podatke, ki predstavljajo davčno tajnost) predvideva obstoj podlage v nekem drugem zakonu (enako kot to določa ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena), hkrati pa predstavlja posebno zakonsko podlago za to, da posamezniki lahko podajo privolitev, kot to predvideva drugi stavek prvega odstavka
- člena ZVOP-
- Ne gre spregledati tudi dejstva, da se prvi stavek petega odstavka
- člena ZUP nanaša le na osebne podatke stranke upravnega postopka, drugi stavek petega odstavka istega člena pa se nanaša na osebne podatke stranke in drugih oseb (npr. družinskih članov stranke). Čeprav to za odločitev v konkretnem primeru ni bistveno, naj navedemo, da je primarni namen obravnavanih določb
- člena ZUP zlasti v poenostavitvi upravnih postopkov za stranke (pomeni torej olajšavo v smislu prihranka časa in denarja za stranke) in ne v določanju podlag za obdelavo osebnih podatkov. Nekdanji
- člen (s tremi odstavki) je bil namreč dopolnjen z dodatnimi petimi odstavki, ki so sledili cilju usmerjenosti uprave k strankam (prenos bremena pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc, potrebnih za odločitev) in so v skladu z inkvizicijsko maksimo v upravnem postopku. 2.4 Sklep Na podlagi zgornjih navedb lahko sklenemo, da si obravnavane določbe ZSV in ZUP med seboj niso v koliziji, pač pa se medsebojno dopolnjujejo. V konkretnem primeru, ZSV in ZUP nastopata kot lex specialis v odnosu do ZVOP-1 (z izjemo tiste določbe ZUP, ki kot podlago za obdelavo občutljivih osebnih podatkov alternativno predvideva določenost v (drugem) zakonu). Tudi, če določbe petega odstavka
- člena ZUP ne bi bilo, bi bilo posredovanje osebnih podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, dopustno, saj
- člen ZSV (v povezavi s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1) predstavlja zadostno podlago, kadar kot uporabnik osebnih podatkov nastopa CSD. V dani zakonodajni situaciji ZUP (prav tako v povezavi s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1) omogoča obdelavo osebnih podatkov dodatno še na podlagi osebne privolitve. 3 Obdelava osebnih podatkov v primeru, ko podatke o družinskih članih zahtevajo drugi organi Če kot uporabnik (prosilec) osebnih podatkov nastopa organ, ki ne spada med organe odločanja po ZSV, je potrebno ugotoviti ali za posredovanje obstaja (podobna) podlaga v področnem zakonu. V kolikor te ni ali ni zadostna, se v upravnih postopkih »subsidiarno« uporabljajo določbe ZUP, kar pomeni, da je za posredovanje osebnih podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, potrebno pridobiti osebno privolitev oseb, ki niso stranke postopka. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026