← Slovenija

Kolizija določb ZZavar in ZPol ter ZDT-1 - IPRS

Kolizija določb ZZavar in ZPol ter ZDT-1 + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.01.2012 Številka: 0712-4/2012/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Informacijski pooblaščenec je dne
  2. 2012 prejel vaše zaprosilo za mnenje o domnevni koliziji med - določbami Zakona o zavarovalništvu (ZZavar) – ki v
  3. točki drugega odstavka
  4. člena določa, da dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče (ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z navedeno določbo, pomeni prekršek po določbah ZZavar) in - določbami Zakona o policiji (ZPol) – ki v
  5. členu ureja splošno pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov s strani policije za namen opravljanja nalog iz pristojnosti policije, ter določbami Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) – ki v
  6. členu prav tako ureja splošno pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov s strani državnega tožilstva. Glede na navedeno vas zanima, ali in v kateri fazi postopka je dopustno posredovati osebne podatke (vključno z občutljivimi osebnimi podatki), s katerimi razpolaga zavarovalnica, policiji in državnemu tožilstvu na njuno zahtevo. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
  9. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Policija oziroma državna tožilstva so na podlagi
  10. člena ZPol oziroma
  11. člena ZDT-1 upravičena do pridobitve osebnih podatkov (vključno z občutljivimi), s katerimi razpolaga zavarovalnica, in sicer ne glede na fazo odkrivanja oziroma pregona kaznivih dejanj. O b r a z l o ž i t e v: Drugi odstavek
  12. člena ZZavar določa, da dolžnost varovanja zaupnih podatkov (po prvem odstavku istega člena oziroma po
  13. členu ZZavar) ne velja v naslednjih primerih:
  14. če zavarovalec izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
  15. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
  16. določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
  17. če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med zavarovalnico in zavarovalcem oziroma zavarovancem oziroma drugim upravičencem iz zavarovanja v sodnem sporu,
  18. če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku in predložitev teh podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
  19. če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje zavarovalca oziroma zavarovanca oziroma drugega upravičenca iz zavarovanja in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
  20. če te podatke potrebuje Agencija za zavarovalni nadzor oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
  21. če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
  22. v primerih, določenih z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu. Razkrivanje osebnih podatkov za potrebe kazenskih zadev je ZZavar precej omejil, in sicer po kriteriju upravičenega uporabnika (sodišče), po kriteriju faze kazenske obravnave (kazenski postopek) in po kriteriju oblike zaprosila (pisna oblika). Omejitev je še bolj očitna, če določbe primerjamo s široko zasnovanimi podlagami v
  23. členu ZPol in
  24. členu ZDT-
  25. Poleg tega drugi odstavek
  26. člena ZZavar predvideva zaprt krog dopustnih obdelav oziroma podlag; ne določa namreč možnosti, da bi nek drug zakon (z izjemo ZOZP v
  27. točki) določal podlage za razkrivanje osebnih podatkov. Kljub navedenemu, po mnenju Informacijskega pooblaščenca, med
  28. členom ZZavar na eni, in
  29. členom ZPol ali
  30. členom ZDT-1 ni kolizije. Zato se pri razlagi razmerja med temi določbami tudi ni treba opirati na argumentacijo o odnosu specialnosti oziroma generalnosti in podobno. Določbe obravnavanih zakonov si namreč vsebinsko ne nasprotujejo (npr. na način, da bi ZZavar določal prepoved posredovanja osebnih podatkov policiji). Razlog je v tem, da
  31. člen ZPol in
  32. člen ZDT-1 predstavljata standardno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu
  33. člena Ustave RS. Ta določa, da »zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon«. To pomeni, da je lahko obdelava osebnih podatkov določena v katerem koli zakonu. ZPol in ZDT-1 sta v hierarhiji pravnih predpisov umeščena na enako raven kot ZZavar, zaradi česar so ti zakoni v odnosu komplementarnosti. Zato ZPol in ZDT-1 predstavljata dodatno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pri zavarovalnicah, tj. podlago, ki nastopa poleg tistih, ki jih našteva sam ZZavar. ZZavar je določil le ožjo (v primerjavi z ZPol in ZDT-1) obliko dopustne obdelave. Seznam dopustnih obdelav (oziroma upravičenih uporabnikov) v drugem odstavku
  34. člena ZZavar je zato nujno eksemplifikativen. To praktično pomeni, da je poleg primera, ko podatke zahteva sodišče v kazenskem postopku, podatke dopustno in treba razkriti tudi v primeru, ko jih na primer zahteva tožilstvo v fazi pred vložitvijo obtožnega akta ali policija v fazi zbiranja obvestil. Gre za situacijo, ko je podanih več enakovrednih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, tako kot je to dopustil
  35. člen Ustave RS. Tako je tudi ZVOP-1 sledil določbam Ustave RS in v 8., 9.,
  36. in
  37. členu predvidel, da podlage za obdelavo osebnih podatkov niso samo tiste, ki jih najdemo v ZVOP-1 (npr. privolitev, videonadzor, neposredno trženje), ampak tudi tiste, ki jih najdemo v drugih zakonih. Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.