← Slovenija

Komentarji in svoboda izražanja - IPRS

Komentarji in svoboda izražanja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.07.2022 Številka: 07121-1/2022/783 Kategorije: --> Kategorije: Razno, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da so bili vaši komentarji na določenem spletnem medijskem portalu izbrisani s pojasnilom, da gre za sovražni govor. S tem se ne strinjate in menite, da gre za omejevanje svobode govora. Zanima vas, kaj lahko storite v danem primeru. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP ni pristojen za vprašanja v zvezi s pravico do svobode izražanja oz. morebitnimi kršitvami te pravice. IP je namreč pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  8. člen Ustave RS. IP ne more nadzirati uredniške oz. moderatorske politike navedenega spletnega medija. Svetujemo vam, da si preberete Pravila za objavo komentarjev konkretnega spletnega medija in se obrnete na moderatorja spletnega medija. V kolikor menite, da je prišlo do posega v vaše osebnostne pravice bi svoje pravice lahko zavarovali prek sodne poti (na primer na podlagi
  9. člena in
  10. člena Obligacijskega zakonika). O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma pojasnjuje, da sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v
  11. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A), na podlagi katerega je pristojen za: – odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; – inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi; – odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP na podlagi navedenega pojasnjuje, da ni pristojen za vprašanja v zvezi s pravico do svobode izražanja oz. morebitnimi kršitvami te pravice. IP je namreč pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  12. člen Ustave Republike Slovenije. V kolikor se torej sporno ravnanje spletnega medijskega portala ne nanaša na vprašanja obdelave osebnih podatkov (npr. hrambe ali objave osebnih podatkov o komentatorjih, posredovanja podatkov o komentatorjih državnim organom oz. tretjim osebam, idr.), IP ni pristojen za nadzor nad takšnim ravnanjem upravljavca. IP namreč ne more nadzirati uredniške oz. moderatorske politike navedenega spletnega medija. V zvezi s tem zato pojasnjujemo, da je moderatorska politika spletnega medija predvsem v pristojnosti njegovega izdajatelja. Različni izdajatelji imajo tako različno politiko. Vsak izdajatelj zatorej v veliki meri sam oblikuje smernice oz. navodila v zvezi s tem, kateri komentarji so v nasprotju s pravili spletne strani ter po kakšnem postopku naj se brišejo oz. kakšne druge sankcije naj doletijo komentatorja. Svetujemo vam, da si preberete Pravila za objavo komentarjev konkretnega spletnega medija. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – UPB, 19/15 in 189/21 – ZDU-1M; v nadaljevanju ZEPT) sicer izdajatelja kot gostitelja spletnih vsebin (komentarjev) odvezuje splošne obveznosti nadzora komentarjev, ki jih podajo njegovi uporabniki (
  13. odstavek
  14. člena) oz. tudi kasnejše odgovornosti za objavo protipravnih podatkov v teh komentarjih (
  15. odstavek
  16. člena). Vendar pa ga ZEPT hkrati zavezuje, da ko mu protipravnost posameznih komentarjev postane znana, nemudoma odstrani ali onemogoči dostop do njih (druga alineja
  17. odstavka
  18. člena). Če izdajatelj krši te obveznosti, lahko sam odgovarja za škodo, ki jo je povzročila nadaljnja objava takšnega komentarja. V kolikor menite, da je prišlo do posega v vaše osebnostne pravice bi eventualno lahko svoje pravice zavarovali prek sodne poti. In sicer v skladu s
  19. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko na podlagi takšne zahteve odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. V primeru, da je posamezniku z objavo osebnih podatkov povzročena nepremoženjska škoda, lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbo
  20. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Ob tem pa je potrebno poudariti, da Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21) v
  21. členu kot kaznivo dejanje določa javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.