← Slovenija

Komisija za pobude občanov, obdelava OP - IPRS

Komisija za pobude občanov, obdelava OP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.03.2015 Številka: 0712-1/2015/797 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da Komisija za pobude občanov (v nadaljevanju komisija) v skladu z
  3. členom Odloka o stalnih komisijah in stalnih odborih Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana opravlja določene naloge. V komisijo je imenovanih 5 članov, ki so hkrati tudi člani mestnega sveta. Ker komisija za svoje delo potrebuje stališče oddelka oziroma službe mestne uprave, ki je pristojna za področje, na katerega se navezuje konkretna pobuda, komisija oddelku/službi mestne uprave posreduje pobudo občana in zaprosi za mnenje. Da bi ugotovili še "stanje na terenu", za stališče komisija zaprosi tudi četrtno skupnost oziroma četrtni skupnosti v vednost (npr. zaradi načrtovanja plana dela četrtne skupnosti) posreduje pobudo in odgovor oddelka/službe mestne uprave. Četrtne skupnosti

(17)so po Statutu Mestne občine Ljubljane (v nadaljevanju MOL) ožji deli MOL in pravne osebe javnega prava. Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje četrtne skupnosti iz proračuna MOL se določijo z odlokom. Poleg vsega navedenega pa še dodajate, da Poslovnik mestnega sveta v
  1. členu med drugim določa, da sta delo in dokumentacija sveta in njegovih delovnih teles javna, razen če svet ali njegovo delovno telo obravnava zadevo zaupne narave. Zaradi varovanja osebnih podatkov se na spletni strani MOL objavi le sklic seje komisije z dnevnim redom ter zapisnik seje brez osebnih podatkov občanov-pobudnikov. Sprašujete nas:- ali se četrtno skupnost v primeru posredovanja pobude oz. seznanitve s pobudo občana lahko smatra kot organ, ki je del MOL-a, in pri tem ne gre za posredovanje osebnih podatkov tretjim osebam, ali bi za tovrstno dejanje komisija potrebovala soglasje občana-pobudnika? Gre namreč za dilemo, kako sploh lahko komisije učinkovito potem deluje, če npr. v primeru poziva k predložitvi soglasja za posredovanje pobude četrtni skupnosti občana odvrnemo od želje po pridobitvi odgovora na njegovo vprašanje, komisija pa brez vseh pridobljenih informacij težko celovito in korektno obravnava pobudo ter- ali je na seji Komisije za pobude občanov lahko navzoč tudi drug član mestnega sveta, ki ni član komisije. Navedeno sprašujete z vidika varovanja osebnih podatkov, ko člani komisije na svoji seji razpravljajo o konkretni pobudi.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP meni, da lahko komisija, upoštevajoč načelo sorazmernosti, četrtni skupnosti posreduje tiste osebne podatke, ki jih ta potrebuje za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, seveda pod predpostavko, da se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Upravljavec zbirk osebnih podatkov je dolžan poskrbeti za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, kar med drugim pomeni, da je dolžan preprečiti tudi njihovo obdelavo s strani nepooblaščenih oseb, osebe, ki se zaradi opravljanja svojega dela ali funkcije seznanijo z osebnimi podatki, pa so dolžne varovati tajnost osebnih podatkov.Obrazložitev:Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor uvrščamo tudi komisijo ter četrtne skupnosti) določa
  5. člen ZVOP-1, po katerem se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nadalje lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Prav tako se lahko, ne glede na prvi odstavek tega člena v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS) v prvem odstavku
  6. člena določa, da se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pri notranji členitvi mora občinski svet upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge značilnosti območja. Po prvem odstavku 19.b člena ZLS ožji del občine, ki ima svet, opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce in ki so mu prenesene v izvajanje s statutom občine. Skladno z 19.c členom lahko statut občine določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z odlokom iz drugega odstavka prejšnjega člena.Statut Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Statut) v
  7. členu določa, da četrtna skupnost pri opravljanju javnih zadev v MOL sodeluje z organi MOL, mestno upravo, drugimi četrtnimi skupnostmi in organizacijami, katerih ustanovitelj je MOL. Nadalje 60.a člen določa, da četrtna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti MOL, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. V skladu s 60.c členom se ima četrtna skupnost pravico posvetovati z organi MOL, preden le-ti sprejmejo odločitev, ki jo neposredno zadeva. Četrtna skupnost ima pravico izraziti svoje mnenje, dajati pobude in predloge o upravljanju javnih zadev v MOL, ki se nanašajo na četrtno skupnost. Pravica do posvetovanja iz prejšnjega odstavka se četrtni skupnosti zagotavlja z obveščanjem, s pozivanjem za posredovanje mnenj, pripomb in predlogov ter vključevanjem predstavnikov četrtnih skupnosti v posvetovalna telesa, delovne skupine in svete javnih zavodov, ki jih ustanovijo organi MOL. Prav tako ime četrtna skupnost pravico sodelovati pri pripravi predlogov odločitev (predpisov in drugih dokumentov), ki jih pripravljajo organi MOL in se nanašajo na četrtno skupnost. Četrtna skupnost lahko pridobiva osebne podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, v skladu z nameni in pod pogoji, določenimi v zakonu (60.č člen Statuta).Upoštevajoč navedeno IP meni, da komisija lahko četrtni skupnosti posreduje podatke, potrebne za postopanje v skladu s 60.c členom Statuta, saj gre v opisanem primeru za obdelavo podatkov, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, seveda pod predpostavko, da se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. IP na tem mestu opozarja, da je potrebno vedno, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov po ZVOP-1, upoštevati določbo
  8. člena ZVOP-1, ki uzakonja načelo sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov. Omenjeni člen določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Poleg tega
  9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi tako lahko zapisali, da se četrtni skupnosti posredujejo osebni podatki pobudnika le v primeru, če je razkritje njegovih osebnih podatkov nujno za obravnavo pobude (npr., če je pobuda povezana izključno s problemom pobudnika in je brez razkritja njegovega imena ne bi bilo mogoče obravnavati) v nasprotnem primeru pa se ji posreduje pobuda v anonimizirani obliki (če gre npr. za splošno vprašanje oz. pobudo, ki s pobudnikom nima neposredne zveze).V zvezi z vašim vprašanjem, ali je na seji Komisije za pobude občanov lahko navzoč tudi drug član mestnega sveta, ki ni član komisije, IP pojasnjuje, da mora upravljavec osebnih podatkov, skladno s
  10. členom ZVOP-1, zagotoviti primerno zavarovanje osebnih podatkov, ki obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov. Nespoštovanje te določbe pomeni kršitev ZVOP-
  11. Iz navedenega torej izhaja, da se z osebnimi podatki ne smejo seznaniti nepooblaščene osebe. Katere pa so te osebe v konkretnem primeru, je potrebno presojati od primera do primera posebej. IP na tem mestu opozarja tudi na tretji odstavek
  12. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Poslovnik), ki določa, da ima svetnik pravico in dolžnost sodelovati v delovnih telesih sveta, katerih član je, in pravico sodelovati v drugih delovnih telesih sveta, skladno z določili tega poslovnika in drugimi akti, ki določajo način njihovega dela. Upoštevajoč navedeno, IP ne more podati enoznačnega odgovora na vaše vprašanje, saj mu niso znane konkretne okoliščine primera (npr. ali ima svetnik pravico sodelovati na seji komisije na podlagi nekega drugega akta), pri čemer IP poudarja, da je upravljavec zbirk osebnih podatkov vselej dolžan poskrbeti za ustrezno zavarovanje osebnih podatkov. Ob tem je potrebno še opozoriti, da so po določbi četrtega odstavka
  13. člena ZVOP-1 funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki opravljajo dela in naloge pri osebah, ki obdelujejo osebne podatke, dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovih funkcij, del in nalog, ta dolžnost pa ne preneha niti po prenehanju funkcije, zaposlitve ali opravljanja ndel in nalog. V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.