← Slovenija

Kontrola odsotnosti zaradi bolezni na domu - IPRS

Kontrola odsotnosti zaradi bolezni na domu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.07.2006 Številka: 0712-76/2006/2 Kategorije:Pogodbena obdelava OP --> Kategorije: Pogodbena obdelava OP Spoštovani,prejeli smo vaš dopis, z dne 17.03.2005, ki nam ga je odstopil Tržni inšpektorat, Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Uvodoma vas obveščamo, da se je Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov konec leta 2005 priključil novemu državnemu organu - Informacijskemu pooblaščencu. V teh dneh intenzivno rešujemo zaostale primere. Obenem se vam iskreno opravičujemo za zamudo.V vašem dopisu navajate, da naj bi podjetje ........ opravljalo tudi dejavnost kontrole odsotnosti zaradi bolezni, z obiskom bolnikov na domu. Omenjeno nameravate izvajati skladno s pogodbo in po pooblastilu podjetij, vključenih v vaš program za zmanjševanje stroškov. Pri vas zaposleni kontrolorji bi tako po nalogu delodajalca obiskali odsotnega delavca na domu ter ugotovitve evidentirali v poročilo, ki ste ga priložili. Vaši vprašanji, ki ste ju naslovili na nas, sta:
  3. Ali je izdelano poročilo o kontroli na priloženem obrazcu OBR1 skladno s
  4. točko
  5. člena ZVOP-1 in ali gre pri tem za obdelavo osebnih podatkov po nalogu naročnika, ki se nato zbirajo v statistične in raziskovalne namene ter izdelavo letnih poročil?
  6. Ali gre pri primeru tudi za dejavnost urejeno z ZVOP-1? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05) ter
  9. in
  10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Pojasnilo k vprašanju 1:Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) v
  11. členu (varstvo osebnih podatkov) prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja ter določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Določeno je tudi, da ima vsakdo pravico seznaniti se z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Iz zgoraj citiranega
  12. člena Ustave Republike Slovenije izhaja, da se je ustavodajalec odločil za t.i. "obdelovalni model" in ne za t.i. "model zlorabe", saj je določil predvsem pravila za urejanje dopustne obdelave osebnih podatkov na zakonski ravni in ne načelne svobode obdelave osebnih podatkov, ki je lahko le izjemoma izrecno omejena z zakonom. Takšen model preprosto pomeni, da je na področju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovano človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, zaradi česar je takšen poseg dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri osebni podatki se smejo obdelovali, jasno pa mora biti razviden tudi namen obdelave osebnih podatkov ter zagotovljeno ustrezno zavarovanje. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste vrste osebnih podatkov, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. Pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, so podrobneje določeni v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1).Po določbi
  13. točke prvega odstavka
  14. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v
  15. točki prvega odstavka
  16. člena ZVOP-1 definiran kot določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so natančneje določene v
  17. členu ZVOP-
  18. Ta kot pogoj za njihovo zbiranje določa:
  19. določenost v zakonu;
  20. da jih smejo nosilci javnih pooblastil obdelovati tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Tako nastale zbirke morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil;
  21. v javnem sektorju se smejo obdelovati osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe;
  22. ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Pravna podlaga je v zasebnem sektorju nekoliko širša od pravne podlage v javnem sektorju in jo določa
  23. člen ZVOP-
  24. Po njem je dovoljeno podatke zbirati:
  25. če tako določa zakon ali z osebno privolitvijo posameznika;
  26. ne glede na prejšnjo določbo se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi sklepanja pogodbe, kadar je obdelava podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali njeno izpolnjevanje, ter
  27. če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Kot je razvidno iz zgoraj navedenih določb ZVOP-1, ki v
  28. in
  29. členu določa pogoje za obdelavo osebnih podatkov, vašega nadzora ni mogoče enostavno definirati s katerimkoli od gornjih določil. Za tovrstno obdelavo podatkov bi morda lahko uporabili katero od določb Zakona o detektivski dejavnosti - ZDD (Uradni list RS, št. 32/94 s spremembami). Le-ta v svojem
  30. členu definira, da sme detektiv zbirati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo ali od drugih oseb. Pri tem je eksplicitno navedeno tudi, da v kategorijo podatkov, ki se zbirajo, spada tudi zbiranje podatkov o disciplinskih kršitvah in njihovih kršiteljih, v kar bi lahko umestili tudi zlorabo odsotnosti z dela, v kolikor je v aktih podjetja ali drugega subjekta to ustrezno opredeljeno.Omejitev pri tem pa je nadalje podana v izpolnjevanju pogojev, ki jih mora detektiv izpolnjevati, da pridobi detektivsko licenco, ter so določeni v
  31. členu istega zakona. Brez izdane ustrezne licence namreč dejavnost te vrste ni dopustna in je, v kolikor jo opravljate, protipravna. Pojasnilo k vprašanju 2:Pooblaščenec meni, da vaša dejavnost nedvomno spada v med dejavnosti, ki jih ureja ZVOP-
  32. Pri njej gre za obdelavo osebnih podatkov, kot to ureja določilo
  33. točke,
  34. člena ZVOP-1 v smislu dejavnosti podjetja, ki obravnava posameznika, kot to določa
  35. točka
  36. člena ZVOP-
  37. Glede na to, da gre lahko celo za zbiranje osebnih podatkov o zdravstvenem stanju posameznika, ki jih zakon obravnava kot t.i. »občutljive osebne podatke«, pooblaščenec opozarja še na druge obveznosti po ZVOP-
  38. Po definiciji
  39. točke
  40. člena ZVOP-1 je njihova obdelava podrobneje urejena v
  41. členu in določa dopustnost obdelave le v naslednjih primerih:
  42. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
  43. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
  44. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
  45. točke tega člena;
  46. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
  47. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
  48. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
  49. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
  50. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Pravno podlago za kontrolo delavca delodajalcu daje
  51. odstavek
  52. člena ZVOP-1 za zasebni sektor ter
  53. odstavek
  54. člena ZVOP-1 za javni sektor. Omenjeni določili mu omogočata obdelavo osebnih podatkov v zvezi z uspešnim izvrševanjem pogodbenega razmerja, v katerem je z njim delavec. Vse omenjeno lahko opravlja sam ali to zaupa pogodbenemu obdelovalcu. Pri tem pridobiva podatke za potek disciplinskega postopka. V njem je dokazno breme v celoti na strani delodajalca (
  55. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Uradni list RS, št. 42/02). Pri tem naj za pojasnitev navedemo še dejstvo, da se nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe po določbah
  56. člena ZDR šteje kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec zaupa obdelavo pogodbenemu obdelovalcu, kot ga določa
  57. člen ZVOP-1, mora biti izpolnjen v prvi vrsti pogoj, da je obdelovalec podatkov registriran za opravljanje tovrstne dejavnosti. Prav tako je določeno, da se smejo podatki obdelovati samo v okviru naročnikovih pooblastil in samo za določen namen, kar se uredi s pisno pogodbo. Ta mora vsebovati tudi določila o zavarovanju osebnih podatkov, kot to določa
  58. člen ZVOP-1, in jo mora obdelovalec podatkov dosledno spoštovati. Pooblaščenec se strinja z navedbami v članku mag. Martine Šetinc Tekavc »Delovno razmerje in zasebnost delavca«, objavljen v reviji Pravna praksa, št. 26/2003, na strani 12 (gre za Primer 4) navaja : »Za ugotovitev, ali se delavec drži navodil zdravnika, delodajalec po našem mnenju sme izvajati nadzor (sam, prek posebnega nadzornega podjetja ali zasebnega detektiva), saj v tem primeru ne gre za nadzor samega zdravstvenega stanja ali vpogled v zdravstveno kartoteko, ampak zgolj za preverjanje, ali delavec v času bolniške odsotnosti ne opravlja pridobitnega dela, ali je prisoten v kraju bivanja in ali se drži navodil zdravnika.« Opozarjamo pa na sledeče: Ob smiselni uporabi določil ZDD, kot je bilo že navedeno zgoraj, je dejavnost kontrole nad delavci možno zaupati tudi neposredno zasebnemu detektivu ali pogodbeni organizaciji. Da pa je pogodbena obdelava dopustna in zakonita, mora podjetje biti registrirano za dejavnost, ki se s pogodbo prenaša nanj. Pooblaščenec je za vaše podjetje preveril, katere dejavnosti imate registrirane v Sodnem registru, in ugotovil, da pod šifro 74600 imate vpisano poizvedovalno in varovalno dejavnost. Da to dejavnost lahko opravljate, pa morate zadostiti še enemu pogoju – imeti morate zaposlenega ali najetega detektiva z veljavno detektivsko licenco, izdano na podlagi ZDD. V vašem primeru morata torej kumulativno biti izpolnjena dva pogoja:
  59. vpis dejavnosti v Sodnem registru, da kot podjetje sploh lahko to storitev ponujate na trgu,
  60. imeti morate zaposlene ali najete ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje te dejavnosti (v tem primeru zgolj z zakonom dopustno obdelavo osebnih podatkov, ki jo za tovrsten način zbiranja podatkov dopušča zgolj ZDD).Seveda mora biti ob zbiranju osebnih podatkov jasno določen tako namen, kot tudi količina tako zbranih podatkov. V nasprotnem primeru gre namreč za kršitev ZVOP-1, še posebej če bi se zbrane informacije oziroma osebni podatki uporabili za namene, ki z vodenim postopkom nimajo nobene zveze, ali pa v primeru, če bi detektiv zbiral tudi osebne podatke o tistih osebah, ki z domnevno disciplinsko kršitvijo nimajo nobene zveze. Glede na zgoraj navedeno je Pooblaščenec zaključil, da gre v primeru dejavnosti, ki jo izvaja vaše podjetje, za dejavnost, ki jo urejajo določila ZVOP-
  61. Skladno z Uredbo o uvedbi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list številka 2/2002 s spremembami) ste sicer registrirani za opravljanje dejavnosti pod šifro 74600, kamor spada tudi poizvedovalna dejavnost. Kot izvajalca, ki bi za vas to dejavnost opravljal, ste navajali poklic diplomiranega ekonomista, kar ni skladno z določili ZDD, saj konkretni izvajalec, torej fizična oseba, nedvomno potrebuje detektivsko licenco, pridobljeno skladno z ZDD. Pri tem ponovno poudarjamo, da je, v kolikor boste z izvajanjem dejavnosti nadaljevali, treba dosledno spoštovati določila ZVOP-1, za ureditev področja zbiranja osebnih podatkov na temelju ZDD, pa tudi njegove določbe. Da se boste izognili morebitnim kazenskim ovadbam in odškodninskim zahtevkom nadzorovanih oseb, vam priporočamo, da k sodelovanju pritegnete detektiva z licenco ter tako zadostite pravnim določilom. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.