← Slovenija

Kopije popisnih listov pri popisu nepremičnin - IPRS

Kopije popisnih listov pri popisu nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.03.2007 Številka: 0712-181/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani,Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali smete zahtevati kopije popisnih listov, ki jih podpišete in oddate popisovalcem v okviru popisa nepremičnin. Navajate, da se vam zdi sporno, da ob podpisu obrazcev, na katerih so vaši podatki, ne dobite nobenega potrdila.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  4. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
  5. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  6. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
  7. odstavek
  8. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad1) Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/2006) oz. metodologija popisa nepremičnin zaradi neekonomičnosti ne predvidevata izdajanja kopij popisnih obrazcev vsem lastnikom nepremičnin. Poleg tega se vsak lastnik nepremičnin pred podpisom popisnih obrazcev z njihovim pregledom prepriča, ali je popisovalec pravilno zapisal posredovane podatke. Če želi in če ima možnost, lahko pred odhodom popisovalca popisne obrazce fotokopira ali skenira. Popisovalec pa tega ni dolžan storiti. Če navedenega niste storili, lahko zahtevate kopije popisnih obrazcev na pristojnem popisnem centru. Navedeno morate storiti v zalo kratkem času (najkasneje v enem tednu), ker popisni centri pošiljajo popisne obrazce v skeniranje Geodetski upravi Republike Slovenije. Po skeniranju lahko dobite podatke v elektronski ali fizični obliki. Podatke o vaši nepremičnini boste lahko ponovno preverili tudi pred zaključkom obdelave podatkov o nepremičninah in njihovim vpisom v register nepremičnin. Takrat bo namreč vsak lastnik nepremičnine dobili upravni akt o določitvi vrednosti njegove nepremičnine, skladno z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 50/2006). V upravnem aktu bodo navedeni vsi podatki, ki jih je lastnik nepremičnine posredoval popisovalcu, in na osnovi katerih bo izračunana tržna vrednost nepremičnine ter pravno varstvo lastnikov nepremičnin. Ugotovljene napake bo mogoče tudi popraviti. Glede podatkov, ki se zbirajo s popisom nepremičnin, pa Informacijski pooblaščenec dodaja, da podatki o samih nepremičninah ne posegajo v zasebnost. Drugačna pa je situacija, kadar so združeni z določeno ali določljivo fizično osebo. Glede na definicijo
  9. točke
  10. člena ZVOP-1 (osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek) pa se v popisu nepremičnin zbrani podatki uvrščajo med osebne podatke, saj skupaj z imenom, priimkom, naslovom in letnico rojstva lastnika nepremičnine kažejo premoženjsko stanje določene ali določljive fizične osebe. V skladu s
  11. odstavkom
  12. člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, kot tudi pravica do sodnega varstva ob zlorabi lastnih osebnih podatkov. Ustavna pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v ZVOP-
  13. V okviru te pravice, ki je določena v
  14. členu ZVOP-1, je upravljavec osebnih podatkov (Geodetska uprava Republike Slovenije) v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov, njihov prepis ali kopijo.Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
  15. člen ZVOP-
  16. Iz navedenega člena izhaja, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer mora posameznik v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, upravljavec pa je vezan na to zahtevo. Roki, v katerih mora upravljavec ugoditi zahtevi posameznika za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, so odvisni od zahteve posameznika oziroma od pravice, ki jo ta uveljavlja. Tako je določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo. Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. Glede na navedbe v
  17. odstavku, ki jih je posredovala Geodetska uprava Republike Slovenije, je posameznikom omogočen vpogled v njihove osebne podatke, kar je v skladu z določbami ZVOP-
  18. V zaključku Informacijski pooblaščenec dodaja, da v je primeru zavrnitve zahteve po vpogledu v lastne osebne podatke upravljavec dolžan svojo odločitev pojasniti. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ni omogočil, se na podlagi
  19. odstavka
  20. člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec na podlagi
  21. člena ZInfP pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.