← Slovenija

Kršitve človekovih pravic in izvajanje pritiskov na zaposlene v vzgoji in izobraževanju - IPRS

Kršitve človekovih pravic in izvajanje pritiskov na zaposlene v vzgoji in izobraževanju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.03.2021 Številka: 07121-1/2021/486 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo najlepše se vam zahvaljujemo za vaš dopis in izraze zaskrbljenosti zaradi domnevnih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin delavcev v vzgoji in izobraževanju. Kot navajate, se preko medijskih komunikacij pristojnih v zvezi z odgovornostjo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju glede obveznosti cepljenja (podobno kot glede obveznih testiranj) izvajajo različne oblike pritiskov in ustrahovanja, ki imajo za posledico psihično nasilje in duševno stisko več tisoč zaposlenih. Kot navajate, je Slovenija edina država v Evropi, v kateri so delavci ob odklonitvi presejalnega testa prejeli celo odpovedi delovnega razmerja. Ob tem izpostavljate, da je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v Resoluciji z dne
  2. 2021 države pozvala, naj svoje prebivalce informirajo, da cepljenje proti SARS-CoV-2 ni obvezno in da nima nihče pravice, da bodisi politično bodisi socialno bodisi kako drugače pritiska nanje, naj se cepijo, prav tako pa morajo države zagotoviti, da prebivalci, ki se ne želijo cepiti proti SARS-CoV-2, ne bodo diskriminirani. Kot navajate, je prostovoljna ali svobodna odločitev, odločitev, ki jo posameznik sprejme neizsiljeno, brez zunanjih omejitev, vplivov ali pritiskov. Pogojevanje posameznikove socialne aktivnosti (služba) s cepljenjem proti SARS-CoV-2 pa je, kot še navajate, takšna oblika vplivanja in pritiska ter psihične prisile, kar je v nasprotju celo s priporočili NIJZ ter z omenjeno Resolucijo 2361

(2021)Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Ob tem dodajate, da imajo za zdaj vsa cepiva proti SARS-CoV-2 le pogojno dovoljenje za promet in uporabo, zato njihova uporaba podlega vsem zakonom, konvencijam in deklaracijam, ki zadevajo raziskave na ljudeh v medicini. Prosite za ukrepanje Informacijskega pooblaščenca. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) na podlagi
  1. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  2. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba),
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) ugotavlja, da se skrbi in kršitve, na katere opozarjate, ne nanašajo na vprašanja varstva osebnih podatkov. IP pa ni pristojen za inšpekcijski nadzor ali drugo ukrepanje izven vprašanj, ki se nanašajo na vprašanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Zato v tem delu ne smemo kakorkoli ukrepati. IP ugotavlja, kot tudi sami izpostavljate, da je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope dne
  6. 2021 sprejela Resolucijo št. 2361
(2021), s katero države in Evropsko unijo poziva, naj v okviru ukrepanja glede epidemije in zagotavljanja možnosti cepljenja zagotovijo, da bodo prebivalci seznanjeni, da cepljenje ni obvezno ter, da ne sme biti nihče politično, družbeno ali kako drugače prisiljen v cepljenje. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v tej resoluciji poudarja pomen svobodne odločitve vsakega posameznika o cepljenju. Nacionalna strategija cepljenja proti COVID-19, verzija II, z dne
  1. 2021 po našem vedenju vprašanj morebitne obveznosti cepljenja ne opredeljuje. Vsekakor pa izjave predstavnikov oblasti, ki jih navajate, in hude stiske zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki jih opisujete, kažejo na neskladje delovanja države glede na zgoraj omenjene pozive Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, katere članica je tudi Republika Slovenija. IP pa kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, v zvezi s temi skrbmi nima formalnih možnosti za ukrepanje. IP je zato z vašimi skrbmi in vašim pozivom seznanil Varuha človekovih pravic in Zagovornika načela enakosti ter ju v skladu s
  2. členom Zakona o splošnem upravnem postopku pozval, da se v okviru svojih pristojnosti opredelita do skrbi, ki jih izpostavljate. Prav tako je IP vaš poziv posredoval Vladi RS in resornemu ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvu za pravosodje in Inšpektoratu za delo v pristojno ukrepanje. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.