← Slovenija

kraj bivanja kot osebni podatek - IPRS

kraj bivanja kot osebni podatek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.03.2022 Številka: 07121-1/2022/300 Kategorije: --> Kategorije: Definicija OP, Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas seznanjate, da ste vaši nadrejeni v oddelku kjer delate, sporočila, da ste spremenila svoj naslov bivališča. Vašo nadrejeno naj bi obvestila, da tega podatka ne želite širše posredovati vašim sodelavcem. Ker ste od sodelavcev dobila informacijo, da je nadrejena kljub vaši prošnji ta podatek sporočila naprej, vas zanima, ali je pri tem ravnala prav ali narobe. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim dopisom. IP najprej poudarja, da v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni navedeni pogoji za obdelavo podatka in njegovo posredovanje. Konkretno presojo zakonitosti obdelave v posameznem primeru pa lahko IP opravi le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Skladno s
  8. točko
  9. člena Splošne uredbe je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, priimek, naslov bivanja, elektronski naslov, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Ime, priimek ter naslov bivanja konkretnega posameznika tako nedvomno predstavljajo osebne podatke. Splošna uredba v
  10. točki
  11. člena opredeljuje pojem „obdelava“ kot vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. IP pri tem pojasnjuje, da mora za vsakršno obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo posredovanje, imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6

(1)Splošne uredbe in sicer: (
  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Iz navedenega izhaja, da predstavlja posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov delavca drugim zaposlenim obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. IP pri tem dodatno pojasnjuje, da je obdelavo podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih[1](v nadaljevanju ZDR-1), skladno s katerim se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Navedena določba naj bi omejevala delodajalca pri zbiranju, omejitvi namenov in nadaljnji obdelavi delavčevih osebnih podatkov, ki niso potrebni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi podatkov, ki ste te nam jih posredovali, IP lahko pojasni le, da delodajalcu v konkretnem primeru zakon eksplicitno ne predpisuje, katere podatke o delavcu lahko posreduje drugim zaposlenim znotraj organizacije, zato mora obseg teh podatkov določiti glede na to, kateri podatki so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v konkretnem primeru. Na delodajalcu je, da utemelji, zakaj potrebuje določen osebni podatek delavca zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem. Pri teh presojah mora upravljavec vedno izhajati iz načela najmanjšega obsega podatkov, na podlagi katerega morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ob tem tudi izpostavljamo, da imajo upravljavci osebnih podatkov v skladu s členoma 24 in 25 ZVOP-1 ob upoštevanju določb člena 32 Splošne uredbe dolžnost, da bodisi v svojih aktih bodisi na drug ustrezen način predpišejo oz. določijo postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter v zvezi s tem tudi določijo osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Več o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih si lahko preberete tudi v smernicah IP Kako so moji podatki varovani v delovnem razmerju oz. v že objavljenih mnenjih IP, ki so dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/, kjer si lahko poiščete in preberete mnenja glede na konkretno ključno besedo, ki vas zanima (npr. “ delodajalec”). Sklepno še pojasnjujemo, da ima vsak, ki meni, da kdo krši Splošno uredbo o varstvu podatkov oziroma druge predpise s področja varstva osebnih podatkov, možnost vložiti prijavo pri IP. Več o vložitvi prijave pa si lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave. V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  7. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.