Kreditiranje in fotokopiranje osebnih dokumentov - IPRS

Kreditiranje in fotokopiranje osebnih dokumentov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.04.2007 Številka: 0712-385/2007/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 5.4.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. in
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:
7. Ali lahko banka, pri kateri jemljete kredit ali lizing, ali trgovina (trajnik) fotokopirajo osebne dokumente?
8. Ali lahko zgoraj navedeni fotokopirajojo plačilne liste kljub temu, da so dobili vse potrebne podatke na obrazcu, katere potrdi delodajalec?
9. Ali ste dolžni povedati številki obeh identifikatorjev (EMŠO, davčna številka)?ZVOP-1 v prvem odstavku
10. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Ob tem Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, zapisano v
11. členu ZVOP-1, ki pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za sklenitev posameznega pravnega posla.Zakon o bančništvu nikjer ne določa, katere podatke za obdelavo kreditov banke lahko vodijo in katerih ne, zato Pooblaščenec sklepa, da gre za podatke, ki jih banke določajo same, v skladu s splošnimi pogoji poslovanja. Ob tem Pooblaščenec izpostavlja tudi določbo petega odstavka
12. člena Bančnega kodeksa, objavljenega na spletnih straneh Združenja bank Slovenije, ki določa, da se podrobnejša pravila o postopku in delu s komitenti pri posameznih poslih določajo v splošnih poslovnih pogojih bank, ki same urejajo pogoje za odobritve kreditov in ostalih storitev.V zvezi z nakupi na obroke oz. z obročnim odplačevanjem nakupa, ki je na voljo v nekaterih prodajalnah, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za kredit, ki je produkt ______________, imenovan BanKredit. BanKredit je negotovinski kredit, namenjen kreditiranju nakupa blaga in storitev manjših vrednosti, ki ga je mogoče dobiti neposredno na prodajnem mestu. Prodajalci blaga in storitev lahko ta produkt uporabljajo, če so z eno ali več bankami sklenili pogodbo o kreditnem posredovanju in medsebojnem poslovnem sodelovanju za prodajo blaga in storitev na več obrokov. Kreditni postopki pri kreditnem posredniku so usklajeni z bankami, uporabljajo se enotna izhodišča, dogovorjeni so elementi pogodbe in način izmenjave podatkov.Pogojev odobritve in odplačevanja BanKredita ne določa prodajalna, ki je le kreditni posrednik, temveč banka. Kredit je namenjen vsem državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki ob najemu kredita niso mlajši od 18 let oziroma ob izteku kredita niso starejši od 75 let. Kreditojemalec je lahko komitent katerekoli slovenske banke ali hranilnice, mora biti imetnik ustrezne plačilne kartice - Maestro debetne kartice, mora biti zaposlen ali upokojenec in imetnik transakcijskega računa. Za pridobitev kredita mora kreditojemalec predložiti: - osebno izkaznico ali potni list, - davčno številko, - originalni dokument bančnega izpiska matične banke, iz katerega je razviden priliv plače na transakcijski račun kreditojemalca v zadnjem mesecu pred odobritvijo kredita ter fotokopijo tega dokumenta. V zvezi z zadnjo alinejo pa Pooblaščenec opozarja, da je v izvlečku iz Protokola o oblikovanju in izvajanju skupnega produkta BanKredit (v nadaljevanju Protokol) pod točko 2.6 določeno, da je zavarovanje kredita stvar vsake banke. Omenjeni Protokol lahko najdete na sledečem spletnem naslovu http://www.zbs-giz.si/slo/Bankredit/Prot.pdf. Povedano pomeni, da banke lahko same določijo število izpiskov, ki jih potrebujejo in minimalni znesek priliva plače ali pokojnine.Ob tem je Pooblaščenec ob preučevanju podobnih primerov ugotovil, da fotokopijo izpiska iz transakcijskega računa od banke praviloma zahteva zavarovalnica, pri kateri banka zavaruje svoje kredite. Stvar vsake banke namreč je, kako zavaruje svoje terjatve do kreditojemalcev. Ob tem Pooblaščenec opozarja, da po njegovem mnenju zadostuje, da je iz fotokopije izpiska razviden priliv plače oz. pokojnine, ostali podatki pa se lahko prekrijejo.Na podlagi povedanega Pooblaščenec meni, da prodajalne, ki svojim strankam nudijo obročno odplačevanje kupljenega blaga, ne ravnajo v nasprotju z ZVOP-
13. Prodajalne so v tem primeru le kreditne posrednice, ki uredijo celotno kreditno dokumentacijo na prodajnem mestu – zato, da kreditojemalcu ni potrebno hoditi na banko – in osebnih podatkov kreditojemalca ne hranijo, temveč jih posredujejo banki. Pri takšnem razmerju gre za pogodbeno obdelavo podatkov, ki je natančneje opredeljena v
14. členu ZVOP-
15. Po določbi prvega odstavka
16. člena ZVOP-1 lahko upravljavec osebnih podatkov (banka) posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu (prodajalna), ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz
17. člena tega zakona. Po določbi drugega odstavka istega člena pa sme pogodbeni obdelovalec opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih iz
18. člena tega zakona. Upravljavec osebnih podatkov nadzoruje izvajanje postopkov in ukrepov iz
19. člena tega zakona.Vendarle, pa je potrebno za podrobnejše razumevanje obravnavane problematike sklepno osvetliti še osnovne pojme, kot izhajajo iz področne zakonodaje in iz katerih je razviden odgovor na vaša vprašanja. Zakon o centralnem registru prebivalstva Uradni list RS, št. 1/99, v nadaljevanju ZCRP) v prvem odstavku
20. člena določa, da je enotna matična številka občana (v nadaljevanju EMŠO) v Republiki Sloveniji osebna identifikacijska številka in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO po tem odstavku predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard. V
21. odst. istega člena pa ZCRP določa, da je identifikacija namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago.EMŠO torej pomeni primarni ključ za posamično identifikacijo osebka. Iz njega je mogoče preprosto razbrati tudi podatke o starosti posameznika, njegovem spolu, rojstnem datumu. Vsi ti podatki niso za sklenitev pogodbe ne potrebni in ne primerni.V zvezi z davčno številko, pa Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2) v
22. členu z naslovom Identifikacijska številka za davčne namene določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Pooblaščenec meni, da je za enoznačno identifikacijo dovolj le ena številka, ali davčna ali EMŠO, zbiranje obeh bi bila lahko prekomerna obdelava osebnih podatkov. Zbiranje obeh enoličnih identifikacijskih znakov je nedvomno v neskladju z načelom sorazmernosti iz
23. člena ZVOP-1, saj je že eden od teh osebnih podatkov dovolj, da se posameznika nedvoumno določi. Pooblaščenec ob tem napotuje tudi na odločbo Ustavnega Sodišča Republike Slovenije, št. U-I-229/03, z dne 9.2.2006, kjer je sodišče med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. Po mnenju Ustavnega sodišča RS to pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika odveč, saj zadostuje zgolj eden. Za osebne dokumente v Republiki Sloveniji veljajo osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, ali katera druga javna listina, ki jo izda ustrezen organ, in je opremljena s fotografijo državljana. Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 75/97, 60/05 in 100/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZOizk) v prvem odstavku
24. členu določa, da mora državljan osebno izkaznico ali javno listino omenjeno zgoraj, na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, dati na vpogled. Drugi odstavek istega člena določa, da državljan svoje osebne izkaznice ne sme dati ali posoditi drugi osebi ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svojo. V tretjem odstavku tega člena pa je določeno, da se osebne izkaznice ne sme zastaviti niti tuje osebne izkaznice vzeti z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice. Smiselno enako, kot določa tretji odstavek omenjenega člena, določa tudi drugi odstavek
25. člena Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 65/00, 98/05 in 3/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPLD-1), v katerem je zapisano, da je prepovedano zastaviti potno listino ali vzeti tujo potno listino z namenom zavarovanja kakšne koristi oziroma pravice.Iz izpostavljenih določb ZOizk in ZPLD-1 bi se s pomočjo logične razlage lahko sklepalo, da je prepovedno tudi vsakršno pridobivanje fotokopij osebnih dokumentov z namenom zavarovanja kakšne koristi oz. pravice. Kot zavarovanje takšne koristi, pa je moč razumeti tudi željo bank po pridobitvi fotokopij osebnih dokumentov za potrebe odobravanja in zavarovanja kreditov. Jasno je, da narava originalnega osebnega dokumenta in njegove kopije ni enaka, vendar je tudi na podlagi slednje osebne podatke posameznika mogoče zlorabiti. Na podlagi povedanega, Pooblaščenec meni, da je postopanje bank, ki kopirajo osebne dokumente prekomerno in nezakonito, saj za pridobivanje fotokopij osebnih dokumentov nimajo ustrezne zakonske podlage, svoje interese pa lahko zaščitijo in uveljavljajo tudi drugače. Navedeno pa seveda ne pomeni, da banke (oz. drugi pooblaščeni kreditodajalci) nimajo pravice vpogledati v osebni dokument. V izogib goljufijam in za zavarovanje lastnih koristi je celo njihova dolžnost, da preverijo identiteto posameznika. Pooblaščenec tudi opozarja, da kreditojemalci sami odgovarjajo za napačno posredovane podatke. Osebni podatki, ki jih zahteva banka, razen fotokopij bančnih izpiskov, na način, ki bi izkazoval več podatkov, kot je to potrebno (torej samo skupen priliv na račun) po mnenju Informacijskega pooblaščenca tudi niso v nesorazmerju z namenom zbiranja (
26. člen ZVOP-1). Banka in zavarovalnica, pri kateri je banka kredit zavarovala namreč, kot vsak poslovni subjekt, varuje svoje poslovne interese in skladno s tem določa pogoje poslovanja. Pooblaščenec v zaključku poudarja, da je sklenitev kreditnega razmerja prostovoljna in da se izvrši na podlagi osebne privolitve posameznika, ki pogoje poslovanja banke sprejme ali, če se z njimi ne strinja, zavrne, vendar s tem posledično pristane na to, da se mu odobritev kredita zavrne.Prijazen pozdrav,Informacijski Pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026