Lastništvo nepremičnin - IPRS

Lastništvo nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.07.2007 Številka: 0712-545/2007/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovana ............., prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem nam zastavljate vprašanje glede pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Navajate, da delate v notarski pisarni in da ste se že nekajkrat soočili s težavami pri sestavljanju izročilnih pogodb strank, katerih volja je bila izročiti potomcem vse nepremičnine, katerih lastniki so. Pojasnjujete, da se je zgodilo, da stranke (praviloma starejši) niso predložile podatkov o vseh nepremičninah, zato ste jih skušali dobiti sami. Kadar so bile to nepremičnine iz območja ene geodetske pisarne, ste si pomagali s posestnimi listi, pri čemer zbirnih oziroma lastninskih listov tudi na podlagi pooblastila strank niste pridobili. Dodajate, da nikoli niste prepričani, ali mogoče stranka ni lastnica nepremičnin tudi na drugih območjih Slovenije. Območna geodetska pisarna vam namreč ni mogla izdati posestnih listov tudi za območja drugih geodetskih pisarn, zato je vedno obstajala negotovost, ali ste zajeli vse nepremičnine, kot je bila volja stranke, ali ste kakšno izpustili. Zanima vas, na kakšen način bi kot pooblaščenec stranke lahko prišli do osebnih podatkov o lastništvu vseh nepremičnin na območju Slovenije. Take podatke bi seveda uporabili le za namen sestave izročilne pogodbe. Menite namreč, da bi s tako pridobljenimi podatki upoštevali voljo strank, po drugi strani pa tudi prihranili strankam kasnejše spore ter hkrati kvalitetno opravili svoje delo. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
6. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
7. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006). Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
8. odstavek
9. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Ad1) Osebni podatek je v skladu s
10. točko
11. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
12. točko
13. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
14. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
15. členu ZVOP-
16. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je ustavno zagotovljena človekova pravica, način njenega izvrševanja pa je določen v ZVOP-1, kot sistemskem in temeljnem predpisu s področja varstva osebnih podatkov. V skladu s
17. odstavkom
18. člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v
19. členu ZVOP-
20. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah
21. člena ZVOP-1: - Zahteva iz
22. člena ZVOP-1 se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz
23. točke
24. člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
25. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
26. člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
27. člena ZInfP, pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Po tem pa je po
28. členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Dejstvo, da seznanitev z lastnimi osebnimi podatki zahteva notar, v ničemer ne vpliva na način uresničevanja obravnavane pravice, saj notar kot strankin pooblaščenec, v imenu in na račun stranke lahko zahteva seznanitev namesto njega. Gre torej za zastopanje (nastopanje v pravnem prometu za drugega), ki ima podlago v izrecni pooblastitvi, kar mora notar izkazati s pisno listino. Informacijski pooblaščenec je na Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) preveril, ali je mogoče dobiti podatek, katere nepremičnine ima v lasti določena oseba na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Trenutno je mogoče dobiti take izpiske iz Zemljiškega katastra in Katastra stavb, ko pa bo vzpostavljen Register nepremičnin, bo vse podatke, ki jih potrebujete, možno dobiti le iz ene evidence. Centralno bazo zemljiškega katastra in katastra stavb upravlja GURS, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, zato vam svetujemo, da se za vse nadaljnje informacije (npr. kakovost oz. ažurnost podatkov) obrnete na navedeni naslov ali na telefonsko številko 01 478
29. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026