Lista tujih diplomatov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.03.2008 Številka: 0712-281/2008/2 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem prosite za mnenje: glede dopustnosti objave diplomatske liste na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve dvakrat letni izda diplomatsko listo, vendar je ta ob izdaji pogosto že zastarela. Zaradi tega bi Ministrstvo za zunanje zadeve diplomatsko listo objavilo na svoji spletni strani, kjer jo je mogoče takoj ažurirati. Ministrstvo za zunanje zadeve bi pri tem objavilo ime in priimek diplomata, njegov naziv oziroma funkcijo, službeno telefonsko številko in službeni elektronski naslov diplomata ter ime in priimek partnerja diplomata. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam v nadaljevanju na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZustS-A) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec meni, da je objava imena in priimka, naziva oziroma funkcije, službene telefonske številke, službene elektronske pošte tujega diplomata v Republiki Sloveniji v skladu z določbami ZVOP-1 in je zato dopustno navedene osebne podatke objaviti na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve. Za ime in priimek partnerja diplomata pa ne velja enako, saj se ime in priimek partnerja diplomata ne naša na opravljanje javne funkcije, ki jo opravlja diplomat v Republiki Sloveniji, zato Pooblaščenec ne najde ustrezne pravne podlage za objavo osebnega imena partnerja diplomata na spletu. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave RS - prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
- člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki je podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov ali gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa
- člen ZVOP-1, vendar pa obstajajo glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov razlike glede upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor in upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v zasebni sektor v skladu z ZVOP-
- Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da Ministrstvo za zunanje zadeve spada v javni sektor. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Zakon, na podlagi katerega Ministrstvo za zunanje zadeve zbira podatke o tujih diplomatih v RS, je Zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/2003 – UPB 1, 20/2006-ZNOMCMO, 118/2007 Odl. US: U-I-275/05-12, v nadaljevanju ZZZ-1). Država, s katero je Republika Slovenija navezala diplomatske odnose, lahko v Ljubljani odpre diplomatsko predstavništvo (
- člen ZZZ-1).
- člen ZZZ-1 določa, da tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane diplomatskega ter drugega osebja predstavništva. Ministrstvo za zunanje zadeve akreditiranim članom diplomatskega ter drugega osebja predstavništva ter članom osebja mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo izdaja diplomatske in službene izkaznice, vodjem konzulata ter članom konzularnega osebja pa konzularne in službene izkaznice. Izkaznice se izdajajo tudi družinskim članom oseb iz prejšnjega stavka. Izkaznice so javne listine, ki izkazuje istovetnost in posebni status imetnika. Izkaznice se izdajo z veljavnostjo do štirih let, vendar ne dlje od veljavnosti potnega lista imetnika prvi odstavek
- člena ZZZ-1). Za namen izdaje zgoraj navedenih izkaznic sme ministrstvo zbirati naslednje osebne podatke 62.a člen ZZZ-1): Vloga za izdajo izkaznice iz prejšnjega člena se vloži na predpisanem obrazcu, ki vsebuje naslednje podatke:
- naziv predstavništva;
- osebno ime;
- naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
- datum in kraj rojstva;
- spol;
- državljanstvo;
- funkcijo ter datum prihoda v državo in datum nastopa funkcije;
- osebno stanje in število družinskih članov;
- vrsta, številka in veljavnost potnega lista;
- številka in veljavnost vizuma;
- datum in kraj vloge. ZZZ-1 v 62.a členu določa tudi, da lahko podatke iz evidence o izdanih izkaznicah uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, uporabljata pa jih lahko tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena sme uporabljati podjetje ali organizacija, ki jo za izdelavo izkaznic pooblasti minister za zunanje zadeve; uporablja jih samo za potrebe vpisa podatkov na izkaznice in jih mora v 30 dneh po uporabi uničiti. Pooblaščenec pojasnjuje še
- člen ZVOP-1, ki v drugem odstavku določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Kot dodatni argument Pooblaščenec poudarja, da gre v primeru tujih diplomatov v RS, za javno izpostavljene osebe, ki so v Republiki Sloveniji akreditirane. Objava njihovih kontaktnih podatkov velikokrat niti nujno ne pomeni objave osebnega podatka (na primer službena elektronska pošta, vezana na glavno pisarno in ne na osebno ime, službena telefonska številka centrale), pri čemer takšna objava ne bi nedopustno posegala v zasebnost diplomata. Pooblaščenec pa opozarja, da ne velja enako za ime in priimek partnerja diplomata. Ime in priimek partnerja se ne nanašata na opravljanje javne funkcije diplomata, za njuno obdelavo oziroma objavo pa tudi ne obstaja nobena druga pravna podlaga, zato v skladu z ZVOP-1 na spletni strani ministrstva objavite le ime in priimek diplomata, njegov naziv oziroma funkcijo, službeno telefonsko številko ter službeni elektronski naslov brez imena in priimka njegovega partnerja. Pooblaščenec pa zgolj podredno dodaja še, da ne glede na to, ali se diplomatska lista objavi v tiskani obliki ali na spletni strani, gre v obeh primerih za obdelavo osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, za katero je vedno potrebno poiskati pravno podlago v ustreznem zakonu. V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026