Lokacijski podatki zavarovanca, ki jih od mobilnega operaterja želi pridobiti zavarovalnica + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.01.2007 Številka: 0712-7/2007/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2006 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete:Ali je zavarovalnica na podlagi Zakona o zavarovalništvu z namenom preprečevanja zavarovalniških goljufij upravičena od operaterjev mobilne telefonije pridobiti podatek o tem, kje se je oškodovanec/zavarovanec v določenem trenutku nahajal?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1 UvodnoUvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, kjer v
- členu najdemo opredelitve dveh pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno.ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi zavarovalnice) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- Določbe Zakona o zavarovalništvu V uvodu omenjena določba prvega odstavka
- člena ZVOP-1 omogoča obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnih določb v ZVOP-1 ali obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 76/05; v nadaljevanju ZZavar) predstavlja relevanten predpis, na katerega napotuje ZVOP-
- ZZavar je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko zbirajo zavarovalnice, uporabljajo določbe ZZavar. Prvi odstavek
- člena ZZavar določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.Na podlagi drugega odstavka
- člena ZZavar, zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo, med drugim: - zbirko podatkov o zavarovalcih, - zbirko podatkov o škodnih dogodkih ter - zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.V zbirki podatkov druge alineje prejšnjega odstavka se na podlagi četrtega odstavka
- člena ZZavar zbirajo naslednji osebni podatki:
- ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič,
- kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnimi dogodki,
- vrsta škodnega dogodka,
- kraj, čas in potek škodnega dogodka,
- opis škode v škodnem dogodku.Posebej je potrebno pojasniti še, da iz šestega odstavka
- člena ZZavar izhaja, da se osebni podatki iz četrtega odstavka istega člena zbirajo na naslednje načine:
- praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo,
- od drugih oseb (prič škodnih dogodkov),
- podatki iz 1., 3.,
- in
- točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.Pri tem pa sedmi odstavek
- člena ZZavar določa še, da morajo organi, organizacije in posamezniki, ki podatke imajo, te na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju.
- Utemeljitev nedopustnosti pridobivanja lokacijskih podatkov na podlagi ZZavarZZavar dopušča obstoj zbirk podatkov in s tem obdelavo podatkov, ki se nanašajo na kraj in čas škodnega dogodka, ter organe, organizacije in posameznike zavezuje k posredovanju podatkov, s katerimi razpolagajo. Vendar šesti odstavek
- člena omejuje način pridobivanja teh podatkov zgolj na tri kategorije oseb, med katerimi pa ni operaterjev mobilne telefonije. Tudi preko ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, do podatkov ni mogoče priti, saj z njimi ne razpolaga, ker ni izvirni upravljavec podatkov. V primeru, da pravni red Policiji (znotraj MNZ) omogoča pridobitev lokacijskih podatkov, pa jih ta seveda lahko uporabi zgolj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, ne more pa jih posredovati drugim uporabnikom ali jih za njih pridobivati v smislu
- člena ZZavar. Vsebino sedmega odstavka
- člena ZZavar, ki v svoji splošni formulaciji zavezuje »vse« organe, organizacije in posameznike k posredovanju podatkov, s katerimi razpolagajo, je potrebno razlagati skupaj z ostalimi določbami istega člena. Tako lahko ugotovimo, da obravnavani odstavek zavezuje le osebe, ki so navedene v predhodnih določbah
- člena (
- točka,
- odstavka - izvajalci zdravstvenih storitev, pristojna ministrstva, druge zavarovalnice, ZPIZ, CSD …) in ne operaterjev mobilne telefonije. Potrebno je dodati, da
- člen ZZavar omogoča zgolj, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, omejeno možnost obdelave podatkov o kraju škodnega dogodka, ki posredno lahko vodi do ugotavljanja oškodovančeve prisotnosti na tem kraju. Ob sumu, da se je oškodovanec v času domnevnega škodnega dogodka nahajal kje drugje, pa obravnavani člen zavarovalnici v nobenem primeru ne omogoča ugotavljanja resnične lokacije oškodovanca izven krajevno opredeljenega škodnega dogodka.
- Določbe Zakona o elektronskih komunikacijahTudi Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in 129/06; v nadaljevanju ZEKom) v svojih določbah ureja področje »zaščite tajnosti in zaupnosti elektronskih komunikacij«. Tako
- člen ZEKom določa, da se zaupnost komunikacij nanaša tudi na podatke o prometu in lokacijske podatke. Lokacijski podatki so kakršnikoli podatki, obdelani v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki kažejo na zemljepisni položaj terminalske opreme uporabnika javne komunikacijske storitve (pojmovnik ZEKom) oziroma povedano drugače, podatki o lokaciji se lahko nanašajo na zemljepisno širino, dolžino ali višino uporabnikove terminalske opreme, smer potovanja, raven točnosti podatkov o lokaciji, identiteto celice omrežja, v katerem se terminalska oprema v določenem trenutku nahaja, in čas, v katerem so bili podatki o lokaciji zabeleženi (preambula Direktive 32002L0058). Prvi odstavek
- člena ZEKom določa, da se lokacijskih podatkov, ki niso hkrati podatki o prometu in se nanašajo na uporabnike ali naročnike, sme obdelovati le v takšni obliki, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo (taki podatki so za zavarovalnico tudi v primeru, da bi ji bila omogočena seznanitev, neuporabni) ali pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika ali naročnika v obsegu in trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo. Skladno s petim odstavkom istega člena (enako tudi drugi odstavek
- člena) se morajo pristojnim organom (kar pa seveda niso zavarovalnice) izjemoma posredovati lokacijski podatki v zvezi s klici na telefonski številki 112 in
- Ne glede na to, da je Pooblaščenec mnenja, da se pri operaterjih mobilne telefonije lokacijski podatki, ki niso pokriti s
- členom ZEKom, v praksi obdelujejo v nasprotju z zakonom, velja, da operaterji lahko oziroma morajo posredovati tiste podatke, ki so jih dolžni hraniti skladno z 107.a in 107.b členom ZEKom (to so podatki potrebni za ugotovitev vira, cilja, datuma, časa, trajanja in vrste komunikacije) zgolj pristojnim organom na podlagi njihove pisne odredbe, in sicer, če gre za namen pregona kaznivih dejanj skladno z Zakonom o kazenskem postopku, če gre za namene obrambe države skladno z Zakonom o obrambi in če gre za namene nacionalne varnosti in ustavne ureditve skladno z Zakonom o Slovenski varnostno-obveščevalni službi. Enako velja v primeru, da med podatke, ki jih operaterji lahko hranijo, (v nasprotju z zakonom) uvrstimo tudi lokacijske podatke, ki so hkrati podatki o prometu. Na ta način je zagotovljena vnaprejšnja sodna kontrola (tudi na področju obrambe in varnostno-obveščevalne dejavnosti) vsakršnega dostopa do hranjenih podatkov, kar je utemeljeno z dejstvom, da gre za hud poseg v ustavno zagotovljeno pravico do komunikacijske zasebnosti, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.
- Ustavnopravno varovana pravica do komunikacijske zasebnostiRazlog za strog pristop glede možnosti pridobivanja lokacijskih podatkov v ZZavar in ZEKom izhaja iz dejstva, da je obravnavani vidik zasebnosti posameznika povzdignjen na raven človekove pravice, ki jo ureja Ustava RS, in sicer v
- členu, ki zagotavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil, pri čemer pod pojmom »druga občila« razumemo med drugim tudi korespondenco v mobilni telefoniji.Predmet varstva
- člena Ustave RS ni zgolj sama vsebina komunikacije, temveč tudi podatki, povezani z njo – gre za t. i. prometne podatke. V zvezi z uporabo telefona se je izoblikovalo stališče, da pravnega varstva ne zasluži zgolj sama vsebina pogovora, ampak tudi vsi podatki, povezani s telefonsko komunikacijo, kot so npr. spremljanje klicanih številk z določenega telefona, čas klica in trajanje pogovora. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz navedenega
- člena Ustave RS povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
- člena Ustave RS, saj v konkretnem primeru prometni podatki veljajo za zbirko osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
- člen Ustave RS.Drugi odstavek
- člena Ustave RS določa še, da lahko le zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. To pa je način dostopa, ki ga skladno z ustavo ureja ZEKom skupaj s področno zakonodajo in je bil pojasnjen v prejšnji točki. Lahko zaključimo, da omenjena ustavna določba zaradi stroge vezanosti na odredbo sodišča ter taksativno naštetih razlogov, ne omogoča drugačne razlage ZZavar, kot je bila predstavljena v
- točki tega mnenja.Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026