← Slovenija

Medicina dela in prenos dokumentacije, ko delodajalec odpove pogodbo - IPRS

Medicina dela in prenos dokumentacije, ko delodajalec odpove pogodbo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.10.2009 Številka: 0712-480/2009/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne
  2. 2009, v kateri nas prosite za mnenje v zvezi s prenosom zdravstvene dokumentacije. Ste specialistka Medicine dela, prometa in športa (MDPŠ) in hkrati tudi pooblaščena zdravnica za določeno delovno organizacijo, s katero imate veljavno pogodbo, ki poteče 31.11.
  3. V sredo 14.10.2009 ste bili s strani kadrovske službe podjetja obveščeni, da bodo poslali 15 delavcev na pregled drugemu specialistu MDPŠ, s katerim po vaših podatkih delovna organizacija nima podpisane pogodbe. Predstavnica kadrovske službe vas je prosila, da posredujete medicinsko dokumentacijo oz. kartone pacientov zdravniku specialistu MDPŠ, ki naj bi opravil zdravniške preglede. Že na sestanku ste jih opozorili, da je postopek nekoliko bolj zahteven, saj so po vašem poznavanju pravilnikov, za prenos kartonov zahtevani določeni pogoji (neobstoječa pogodba, podpis pogodbe z drugim pooblaščenim zdravnikom…). V takem primeru je plačnik stroškov kopiranja dokumentacije podjetje – delodajalec (
  4. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, Uradni list RS 87-2002). Od delovne organizacije niste prejeli nobenega zahtevka po spremembi pooblaščenega zdravnika. V četrtek 15.
  5. vas je poklicala kolegica specialistka MDPŠ in vas zaprosila, da ji posredujem izvide določenih preiskav, ki so potrebne pri obravnavi pacientov v medicini dela. Obljubili ste ji, da boste poslali vse potrebne dokumente, vendar šele po predhodnem soglasju pacientov in ob upoštevanju pogojev iz obstoječe zakonodaje. Pripravili ste dokumentacijo, ki bi koristila novi zdravnici, vse paciente iz seznama delodajalca pa pisno zaprosili za pisno soglasje za predajo njihove dokumentacije. Predstavnica delovne organizacije je poslala prošnjo po čim hitrejšem posredovanju podatkov. Glede na opisano situacijo imate nekaj vprašanj, na katera vam odgovarjamo v nadaljevanju. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1 in
  9. Posredovanje zdravstvene dokumentacije je dopustno izključno na uveljavljen način varne izmenjave dokumentacije, ki je vzpostavljena med izvajalci zdravstvenih storitev (kurirska služba, klasična pošta ali neposreden fizičen prenos). Zdravstvene kartoteke pa se po mnenju Pooblaščenca lahko posreduje samo na podlagi pisne zahteve s strani delodajalca, ki je izbral novega zdravnika.
  10. Če delodajalec izbere novega zdravnika specialista medicine dela, privolitev zaposlenega v prenos dokumentacije ni potrebna. Pooblaščenega zdravnika MDPŠ izbere delodajalec in ne zaposleni.
  11. Pooblaščenec meni, da je treba upoštevati način komunikacije, kakršen je primeren ob sklenitvi oz. prenehanju pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je zaradi dokaznih potreb priporočana obličnost (pisnost) zahteve delodajalca za prenos dokumentacije k novo izbranemu specialistu MDPŠ. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da je o problematiki prenosa zdravstvene dokumentacije v primeru MDPŠ pisal že v mnenju št. 0712-833/2007/
  12. Iz navedenega mnenja izhaja, da izvajalci zdravstvenih storitev na podlagi pogodb z delodajalcem opravljajo naloge zdravstvenega varstva kot to zahteva in omogoča Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01; ZVZD). Iz določb
  13. člena v povezavi z določbami
  14. člena ZVZD izhaja, da je zakonodajalec predpisal obvezno izvajanje zdravstvenih pregledov (in drugih ukrepov zdravstvenega varstva) delavcev pri pooblaščenih zdravnikih. Izpolnjevanje te obveznosti pa nujno, po naravi stvari, predpostavlja obdelavo zdravstvenih in drugih osebnih podatkov delavcev tako s strani delodajalca kot tudi s strani pooblaščenega zdravnika (koncesionarja ali preko javnega zdravstvenega zavoda). Poleg tega je v deseti točki drugega odstavka
  15. člena ZVZD celo izrecno določeno, da pooblaščeni zdravnik »vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimi predpisi«, kar pomeni, da je zakon za izvajanje nalog po tem zakonu predvidel vzpostavitev zbirk osebnih podatkov in njihovo obdelavo. Z omenjeno določbo ZVZD kot lex specialis predstavlja področno zakonsko podlago v smislu prvega odstavka
  16. člena ZVOP-
  17. Res je, da ZVZD v obravnavani določbi ni natančno določil vseh vidikov obdelave osebnih podatkov, vendar je napotil na posebne predpise, ki urejajo zbirke podatkov na področju zdravstvenega varstva (podobno določbo najdemo tudi v prvem odstavku
  18. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti). Tak predpis je Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ), ki izvajalcem zdravstvenih storitev daje podlago za vodenje vrste zbirk osebnih podatkov, pri čemer kot relevantna zbirka pride v poštev t.i. osnovna medicinska dokumentacija (IVZ 1), ki jo uporabljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva – kar vključuje tudi področje preventivnega zdravstvenega varstva. ZVZD in ZZPPZ pa nimata posebnih določb, ki bi urejale prenos zdravstvene dokumentacije ob zamenjavi izvajalca oziroma pooblaščenega zdravnika.
  19. in
  20. Kakšen je pravilen postopek pri takšni izmenjavi zdravstvenih dokumentov, ki vsebujejo tudi občutljive osebne podatke? Ker vam niso poznana vsa dejstva o ozadju (morebitni podpisi pogodb ali medsebojna sodelovanja med podjetjem in novim specialistom MDPŠ), vas zanima, kakšni so pogoji za izmenjavo podatkov in upravičenja s strani novega specialista MDPŠ ter tudi podjetja samega oz. naročnika pregledov. Predlagali ste sestanek z vodstvom podjetja, s katerim bi radi spregovorili o njihovih željah in potrebah nadaljnjega sodelovanja oz. pojasnilo razlage, da bodo določeno skupino zaposlenih poslali drugam, ker želijo ugotoviti, kako drug specialist MDPŠ opravlja preglede. Kot izhaja iz mnenja št. 0712-833/2007/2 Pooblaščenca, je ZVZD predvidel, da vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Tako poleg zakona ureja nekatera vprašanja obdelave osebnih podatkov (zdravstvena dokumentacija) v zvezi s preventivnimi pregledi tudi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02 in 124/06; pravilnik), ki po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja ustrezne podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj gre za podzakonski predpis (določanje obdelave osebnih podatkov, namena obdelave in vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo, je namreč zakonska materija). Kljub navedenemu stališču velja, da pravilniku v času njegove veljavnosti in ob odsotnosti podrobne ureditve v zakonu, ni mogoče odrekati pravne moči. Tretji odstavek
  21. člena Pravilnika določa, da je v primeru, ko delodajalec izbere novega pooblaščenega zdravnika, dotedanji pooblaščeni zdravnik dolžan temu na zahtevo delodajalca v 30 dneh predati vso medicinsko dokumentacijo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih. Dotedanji pooblaščeni zdravnik lahko obdrži fotokopije zdravstvene dokumentacije, stroške za kopiranje pa nosi delodajalec, ki je zahteval spremembo pooblaščenega zdravnika. V podporo določbam Pravilnika, ki dopuščajo posredovanje zdravstvene dokumentacije novemu zdravniku, pojasnjujemo: - da splošno podlago za posredovanje dokumentacije daje že
  22. člen Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 in 58/08; ZZdrS); - da prvotnega upravljavca zbirke zavezuje tudi načelo sorazmernosti iz
  23. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po prenehanju zagotavljanja zdravstvenih storitev za določenega pacienta, namreč odpade namen obdelave osebnih podatkov; - da prvi odstavek
  24. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Iz določbe drugega odstavka istega člena pa izhaja, da se po izpolnitvi namena zbiranja podatki izbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če kakšen zakon ne določa drugače. Po mnenju Pooblaščenca je posredovanje zdravstvene dokumentacije dopustno izključno na uveljavljen način varne izmenjave dokumentacije, ki je vzpostavljena med izvajalci zdravstvenih storitev (kurirska služba, klasična pošta ali neposreden fizičen prenos). Zdravstvene kartoteke pa se po mnenju Pooblaščenca lahko posreduje samo na podlagi pisne zahteve s strani delodajalca, ki je izbral novega zdravnika.
  25. Novi specialist MDPŠ nasprotuje temu, da bi delavci podali izjavo o tem, ali dovolijo prenos podatkov ali ne. Zato vas zanima, ali je vaše ukrepanje v skladu z zavarovanjem osebnih podatkov in korektnim odnosom do pacientov. Kot že navedeno, v je primeru izbire novega pooblaščenega zdravnika, dotedanji pooblaščeni zdravnik dolžan temu na zahtevo delodajalca v 30 dneh predati vso medicinsko dokumentacijo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih. Stroške za kopiranje dokumentov, ki bi jih zadržal dotedanji pooblaščeni zdravnik, nosi delodajalec, ki je zahteval spremembo pooblaščenega zdravnika. Posledično torej v takem primeru nima izbira zdravnika ni na strani zaposlenih, temveč delodajalca. Če torej delodajalec izbere drugega pooblaščenega zdravnika, pridobitev privolitve zaposlenega v posredovanje dokumentacije novoizbranemu ni potrebna.
  26. Zahtevek delodajalca je bil podan preko navadne elektronske pošte, nato pa ste prejeli uradni zahtevek, vendar šele 21.10.
  27. Zato vas zanima formalni standard za zahtevo takega ukrepa, ki posledično omogoča vpogled v občutljive osebne podatke drugemu specialistu MDPŠ. V skladu z
  28. točko
  29. člena ZVZD je pooblaščeni zdravnik zdravnik specialist s področja medicine dela, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu. Niti ZVZD niti Pravilnik pa izrecno ne določata načina, na katerega mora delodajalec poveriti opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu posameznemu zdravniku specialistu. Posledično je treba šteti, da se uporabijo standardi, ki so običajni v takšnih postopkih. Glede na to, da gre dejansko za prenehanje pogodbenega razmerja med delodajalcem in zdravnikom specialistom MDPŠ, Pooblaščenec meni, da je treba upoštevati način komunikacije, kakršen je primeren za sklenitev oz. prenehanje takšnega razmerja, kar pomeni, da je zaradi dokaznih potreb priporočana obličnost (pisnost) zahteve. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.