Medicina dela (prenos dokumentacije) - IPRS

Medicina dela (prenos dokumentacije) + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.09.2007 Številka: 0712-833/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da boste kot zdravnica medicine dela, prometa in športa pričeli delati kot zasebnik, zdaj pa ste zaposleni v zdravstvenem domu (ZD). Nekatera podjetja in posamezniki, ki so do sedaj opravljali preventivne preglede v dispanzerju ZD, bodo v bodoče preglede opravljali pri vas. Zaradi tega, vas zanimajo nekatera vprašanja v zvezi z zdravstvenimi kartotekami medicine dela:
5. Kdo je lastnik teh kartotek?
6. Ali jih je potrebno od ZD odkupiti?
7. Ali je dovolj podati zahtevek za kartoteko ustno?
8. Ali mora kartoteko dvigniti delavec sam? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
9. točke prvega odstavka
10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
11. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
12. Čeprav vprašanje lastninske pravice za presojo dopustnosti in načina posredovanja zdravstvenih kartotek ni relevantno, Pooblaščenec pojasnjuje, da ima lastninsko pravico na zdravstvenih kartotekah vsakokratni upravljavec zbirke (v vašem primeru zdaj prvotni upravljavec, t.j. ZD).
13. Odkup zdravstvenih kartotek ni potreben.
14. Pooblaščenec meni, da mora biti zaprosilo za pridobitev zdravstvenih kartotek podano v pisni obliki.
15. Pooblaščenec meni, da ni dopustno, da bi pacient sam prenašal svojo zdravstveno kartoteko od prvotnega k novemu upravljavcu zbirke. O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v
16. členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker gre v konkretnem primeru predvsem za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, se za presojo dopustnosti obdelave teh podatkov uporabljajo tudi določbe
17. člena ZVOP-1, ki podobno kot
18. člen, dopušča obdelavo v primeru, da je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
19. točka), nadalje, če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
20. točka) ali če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom (
21. točka). Iz navedenega izhaja, da ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna (ožja) pravna področja tudi s področnimi zakoni. 2 Ali je podana podlaga za obdelavo osebnih podatkov v posebnem zakonu ? 2.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu Izvajalci zdravstvenih storitev na podlagi pogodb z delodajalcem opravljajo naloge zdravstvenega varstva kot to zahteva in omogoča Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01; ZVZD). Iz določb
22. člena v povezavi z določbami
23. člena ZVZD izhaja, da je zakonodajalec predpisal obvezno izvajanje zdravstvenih pregledov (in drugih ukrepov zdravstvenega varstva) delavcev pri pooblaščenih zdravnikih. Izpolnjevanje te obveznosti pa nujno, po naravi stvari, predpostavlja obdelavo zdravstvenih in drugih osebnih podatkov delavcev tako s strani delodajalca kot tudi s strani pooblaščenega zdravnika (koncesionarja ali preko javnega zdravstvenega zavoda). Poleg tega je v deseti točki drugega odstavka
24. člena ZVZD celo izrecno določeno, da pooblaščeni zdravnik »vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimi predpisi«, kar pomeni, da je zakon za izvajanje nalog po tem zakonu predvidel vzpostavitev zbirk osebnih podatkov in njihovo obdelavo. Z omenjeno določbo ZVZD kot lex specialis predstavlja področno zakonsko podlago v smislu prvega odstavka
25. člena ZVOP-
26. Res je, da ZVZD v obravnavani določbi ni natančno določil vseh vidikov obdelave osebnih podatkov, vendar je napotil na posebne predpise, ki urejajo zbirke podatkov na področju zdravstvenega varstva (podobno določbo najdemo tudi v prvem odstavku
27. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti). Tak predpis je Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPZV), ki izvajalcem zdravstvenih storitev daje podlago za vodenje vrste zbirk osebnih podatkov, pri čemer kot relevantna zbirka pride v poštev t.i. osnovna medicinska dokumentacija (IVZ 1), ki jo uporabljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva – kar vključuje tudi področje preventivnega zdravstvenega varstva. ZVZD in ZZPZV nimata posebnih določb, ki bi urejale prenos zdravstvene dokumentacije ob zamenjavi izvajalca oziroma pooblaščenega zdravnika. 2.2 Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05; ZZDej) v petem odstavku
28. člena določa, da je v primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, potrebno vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje. Podobno ureditev najdemo v Zakonu o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06; ZZdrS), ki v
29. členu določa, da mora zdravnik oziroma zdravstveni zavod v primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, na novo izbranemu zdravniku posredovati vso zdravstveno dokumentacijo o bolniku. Pooblaščenec meni, da pri zgoraj omenjenih določbah (zlasti pri določbi
30. člena ZZDej), zakonodajalec ni imel v mislih prenosa zdravstvene dokumentacije na področju medicine dela. Kljub temu lahko rečemo, da je za konkretnem primeru podana vsaj generalna zakonska podlaga za prenos zdravstvenih kartotek. 3 Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v pravilniku ZVZD je predvidel, da vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo. Tako poleg zakona ureja nekatera vprašanja obdelave osebnih podatkov (zdravstvena dokumentacija) v zvezi s preventivnimi pregledi tudi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/06; pravilnik), ki po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja ustrezne podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj gre za podzakonski predpis (določanje obdelave osebnih podatkov, namena obdelave in vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo, je namreč zakonska materija). Kljub navedenemu stališču velja, da pravilniku v času njegove veljavnosti in ob odsotnosti podrobne ureditve v zakonu, ni mogoče odrekati pravne moči. Tretji odstavek
31. člena Pravilnika določa, da je v primeru, ko delodajalec izbere novega pooblaščenega zdravnika, dotedanji pooblaščeni zdravnik dolžan temu na zahtevo delodajalca v 30 dneh predati vso medicinsko dokumentacijo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih. Dotedanji pooblaščeni zdravnik lahko obdrži fotokopije zdravstvene dokumentacije, stroške za kopiranje pa nosi delodajalec, ki je zahteval spremembo pooblaščenega zdravnika. V podporo določbam Pravilnika, ki dopuščajo posredovanje zdravstvene kartoteke novemu zdravniku, pojasnjujemo: - da splošno podlago za posredovanje nudi že
32. člen ZZdrS (gl. zgoraj); - da prvotnega upravljavca zbirke zavezuje tudi načelo sorazmernosti iz
33. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po trajnem prenehanju zagotavljanja zdravstvenih storitev za določenega pacienta, namreč odpade namen nadaljnje obdelave osebnih podatkov; - da prvi odstavek
34. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Iz določbe drugega odstavka istega člena pa izhaja, da se po izpolnitvi namena zbiranja podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če kakšen zakon ne določa drugače. 4 Način posredovanja, formalne zahteve glede zaprosila za posredovanje in vprašanje odplačnosti posredovanja zdravstvenih kartotek 4.1 Način posredovanja Po mnenju Pooblaščenca je nedopustno in v nasprotju s sistemom varstva osebnih podatkov zahtevati od pacienta - delavca, da sam pridobi potrebno zdravstveno dokumentacijo v originalu in jo potem tudi sam posreduje novemu pooblaščenemu zdravniku, ne glede na to, da gre za lastne osebne podatke. Posredovanje zdravstvene dokumentacije je mogoče izključno na uveljavljen način varne izmenjave dokumentacije, ki je vzpostavljena med izvajalci zdravstvenih storitev (kurirska služba, klasična pošta ali neposreden fizičen prenos). 4.2 Formalne zahteve glede zaprosila za posredovanje Glede na dejstvo, da le pisna zahteva lahko služi kot osnova, na podlagi katere prvotni upravljavec lahko oceni upravičenost posredovanja osebnih podatkov in fizičen dokaz o posredovanju podatkov in podlagi za posredovanje (zagotavljanje sledljivosti), je potrebno zastopati stališče, da se zdravstvene kartoteke lahko posreduje samo na podlagi pisne in obrazložene zahteve s strani novega upravljavca ali posameznika, ki si je izbral novega osebnega zdravnika. 4.3 Vprašanje odplačnosti posredovanja zdravstvenih kartotek in vprašanje »lastninske pravice« na zdravstveni dokumentaciji Predmet lastninske pravice in drugih stvarnih pravic je lahko izključno stvar. Ko govorimo o pravici do seznanitve z lastnimi (zdravstvenimi) osebnimi podatki ali o zakonitem posredovanju dokumentacije tretjim osebam, predmet lastninske pravice ne morejo biti osebni podatki kot taki – torej vsebina zdravstvene dokumentacije, pač pa je lastninska pravica mogoča izključno na zdravstveni dokumentaciji kot stvari - torej na nosilcu zapisa osebnih podatkov (npr. papir, negativ, CD). Dejstvo, da se nek osebni podatek nanaša na določeno osebo, nima nikakršnih učinkov na lastninsko pravico dokumenta ali zbirke, kjer je tak podatek zapisan. Lahko torej rečemo, da imajo lastninsko pravico na nosilcih zapisa zdravstvenih podatkov (posameznih dokumentih oziroma celotni zdravstveni dokumentaciji) praviloma izvajalci zdravstvenih storitev, kot upravljavci in ustvarjalci zbirk osebnih podatkov. Naj dodamo, da »lastnina« zdravstvene dokumentacije ne vpliva na pravice in dolžnosti upravljavca ali prosilca pri posredovanju zdravstvenih kartotek. Dopustnost oziroma obveznost posredovanja dokumentacije je določena v širšem, lahko rečemo tudi javnem interesu zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva prebivalstva in sicer na podlagi zavezujočih pravnih predpisov. Zaradi navedenega ni dopustno pogojevati posredovanja zdravstvene dokumentacije s sklenitvijo prodajne pogodbe. Niti Pravilnik niti ZZdrS ne predvidevata plačila (nadomestila) za posredovanje zdravstvenih kartotek. Kljub temu pa je dopustno, da prvotni upravljavec prosilcu zaračuna stroške posredovanja, skladno z določbo prvega odstavka
35. člena ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026