Medicinska dokumentacija - IPRS

Medicinska dokumentacija + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.12.2007 Številka: 0712-1068/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš e-mail, v katerem nas sprašujete o vsebini pojma medicinska dokumentacija in o tem kaj ta vsebuje, saj, kot navajate, ... vsebuje zgolj opredelitev osnovne dokumentacije. V zvezi z vašo magistrsko nalogo na to temo, vas zanima tudi naše strokovno mnenje glede vprašanja, ali je to področje pri nas ustrezno zakonsko urejeno ali ne? Ob tem nas prosite tudi za posredovanje morebitne literature z obravnavanega področja. V zvezi s primerom, ki ga opisujete, je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem, kateri so bistveni zakoni, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov na področju zdravstva in katere zbirke osebnih podatkov glede na to v smislu ZVOP-1 sodijo v okvir medicinske dokumentacije? Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti (tudi v okviru zdravstvene dejavnosti) pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
6. Ureditev obdelave osebnih podatkov v zdravstvu 1.
7. Področje zasebnosti v zdravstvu varovano z ZVOP-1 Splošne in končne definicije, kaj vse lahko sodi v medicinsko dokumentacijo, ni mogoče podati, saj je odvisna od konkretnega primera, pri čemer z vidika ZVOP-1 ni bistveno, v kakšni obliki (elektronsko, na papirju ali drugem nosilcu) je podatek shranjen, ampak v prvi vrsti, ali in kdaj gre za osebni podatek, ali sploh in kdaj je tak osebni podatek del zbirke, ter kdaj je obdelava osebnih podatkov v zbirkah v zdravstvu dopustna. Le osebnim podatkom, ki so del zbirke, gre namreč varstvo v skladu z ZVOP-1 in le ta del zasebnosti sodi v področje, za katerega je pristojen Pooblaščenec. ZVOP-1 je namreč sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov v okviru zbirk. Po določilu prve točke
8. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, druga točka
9. člena ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
10. člena ZVOP-
11. ZVOP-1 namreč v skladu s
12. členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe v zvezi z varstvom posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
13. člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo šeste točke
14. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V praksi torej ni končnega odgovora, kaj vse je lahko zbirka. Več o tem si, lahko preberete v Zakonu o varstvu osebnih podatkov s komentarjem (GV Založba, Ljubljana 2006, ur. Nataša Pirc Musar) ter v konkretnih mnenjih, objavljenih na spletni strani Pooblaščenca (povezava je spodaj). Pooblaščenec se do drugih vidikov zasebnosti pacienta ne opredeljuje, saj se njegove pristojnosti ne raztezajo na tisti del pravice do zasebnosti, ki ni v zvezi z varstvom osebnih podatkov posameznika, ki so del zgoraj omenjenih zbirk osebnih podatkov. Kljub temu je v zvezi s pravico posameznika do zasebnosti v zdravstvu potrebno opozoriti na drugi odstavek
15. člena predloga Zakona o pacientovih pravicah, ki določa, da je pacientu treba omogočiti, da so pri zdravstveni storitvi ali medicinskem posegu navzoči le: – zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki ga zdravijo ali opravljajo medicinski poseg, – osebe, za katere želi, da so ob tem navzoče, če je to glede na naravo medicinskega posega izvedljivo, – osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi in če je to glede na naravo medicinskega posega izvedljivo, – druge osebe, če tako določa zakon. Poleg tega peti odstavek
16. člena določa, da ima pacient pravico zahtevati izvedbo drugih (t.j. tistih, ki niso določeni že v prejšnjih odstavkih) primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni oskrbi. 1.
17. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu ZVOP-1 v prvem odstavku
18. člena določa, da se osebni podatki (npr. podatki o zdravstvenem stanju, ki jih vsebuje zdravstvena dokumentacija kot zbirka) v javnem sektorju (kamor spadajo tudi zdravniki koncesionarji, ne pa zasebne zdravniške prakse brez koncesije) lahko obdelujejo (npr. razkrivanje, posredovanje, razmnoževanje), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ta ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V primeru zasebnega sektorja (kamor sodijo zasebne zdravniške prakse, ki delujejo brez koncesije) pa je obdelovanje osebnih podatkov v skladu s prvim odstavkom
19. člena ZVOP-1 dopustno, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ta ali katerikoli drug zakon) ali če je bila za konkreten namen obdelave konkretnih osebnih podatkov dana osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Ker večji del podatkov, ki se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji, spada med t.i. občutljive osebne podatke, se kot splošna podlaga za obdelavo tovrstnih podatkov (ne glede na to ali gre za javni ali zasebni sektor) uporablja tudi
20. člen ZVOP-1, ki podobno kot
21. oziroma
22. člen dopušča obdelavo, med drugim tudi v primeru, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
23. točka) ali če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
24. točka).
25. člen ZVOP-1 pa v
26. točki še določa, da je dopustna obdelava tistih osebnih podatkov, ki jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom. V smislu omenjene določbe je potrebno pojasniti, da posamezne vidike obdelave osebnih podatkov oziroma posamezne vidike upravljanja z zdravstveno dokumentacijo določajo med drugim tudi Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ), Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05; ZZDej) in Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06; ZZdrS). Našteti zakoni, predvsem ZZPPZ, so v odnosu do ZVOP-1 (v smislu prvega odstavka
27. člena in prvega odstavka
28. člena) specialni zakoni, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko obdelujejo izvajalci zdravstvenih storitev, uporabljajo določbe omenjenih zakonov. ZZDej v prvem odstavku
29. člena določa, da so zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence v skladu s posebnim zakonom (t.j. ZZPPZ – op. Pooblaščenca). Podobno določa tudi
30. člen ZZdrS. ZZPPZ v
31. členu določa, da so vrste in vsebina posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, opredeljeni v prilogi zakona. Priloga zakona za vse izvajalce zdravstvenih storitev predvideva vodenje t.i. osnovne zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton) in med drugim določa tudi njeno vsebino. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da je seveda tudi v zdravstvu pomembno upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov in se tako lahko v okviru pravne podlage tudi v okviru zdravstvene dokumentacije ali drugih zbirk v zdravstvu obdelujejo le tisti podatki, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (načelo sorazmernosti). To pomeni, da je treba tako morebitno osebno privolitev posameznika kot tudi zakonske podlage za zbiranje osebnih podatkov tolmačiti v tem smislu. Povsem od narave posameznega primera pa je odvisno, kaj konkretno je zajeto v medicinski dokumentaciji in na kakšen način (v obliki elektronskih zbirk in/ali v klasičnih 'oblikah' na papirju v mapah ali fasciklih) so sami podatki shranjeni. Zato končnega odgovora na vaše vprašanje ni mogoče dati, ampak je odvisen od vsakokratne odločitve zdravstvenega delavca, ki obravnava pacienta in v okviru zgoraj omenjenih okvirov 'ustvarja' konkretne zbirke osebnih podatkov in medicinsko dokumentacijo v zdravstvu.
32. Dodatni priporočeni viri V zvezi z obravnavano tematiko vam svetujemo, da si preberete tudi Delovni dokument o obdelavi osebnih podatkov v zvezi z zdravjem v elektronskih zdravstvenih kartonih (EZK), ki ga je obravnavala Delovna skupine EU za varstvo osebnih podatkov iz člena 29: http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/docs/wpdocs/2007/wp131_sl.pdf Posamezne primere že objavljenih mnenj Pooblaščenca v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu pa boste našli na spletni strani Pooblaščenca: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026