Mnenje glede brisanja podatkov po sodbi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.07.2014 Številka: 0712-1/2014/2477 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski Pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je dne 14.7.2014 po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katero se po objavi v Uradnem listu razveljavlja XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/2012 in 110/13 - ZEKom-1A; v nadaljevanju ZEKom-1), ki ureja hrambo in posredovanje podatkov o naročnikih. Izrek odločbe določa: »
- Operaterji iz prvega odstavka
- člena Zakona o elektronskih komunikacijah morajo nemudoma po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije uničiti vse podatke, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb.« Zanima vas, kako ravnati s podatki, ki se hranijo na podlagi
- odstavka
- člena ZEKom-1, kjer je določena desetletna neizbrisna registracija vsakega sporočanja in hramba podatkov (odgovorov na odredbe), konkretneje ali navedena odločba Ustavnega sodišča zahteva izbris tudi teh podatkov, ali pa se ti še naprej hranijo v skladu z zakonom, ki je veljal v času posredovanja podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec je marca 2013 vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja ZEKom-1 o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij zatrjujoč nesorazmernost ukrepa, ki posega v zasebnost slehernega posameznika in ki s strani uporabnikov teh podatkov (policije, varnostnih in obveščevalnih služb) ni omejen na hujša kazniva dejanja, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/24/ES kot temelju za nacionalno zakonsko ureditev. Ustavno sodišče je konec septembra 2013 postopek za oceno ustavnosti prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevah C-293/12 in C-594/12, ker je glavni očitek neustavnosti temeljil na obvezni hrambi podatkov, kot naj bi izhajala iz Direktivi 2006/24/ES. Sodišče Evropske Unije je 8.4.2104 sprejelo odločbo s katero je Direktivo razglasilo za neveljavno, češ da je zakonodajalec z njenim sprejetjem prekoračil meje, ki jih zahteva spoštovanje načela sorazmernosti iz Evropske listine o temeljnih pravicah. Ustavno sodišče je o zahtevi Pooblaščenca odločilo z odločbo U-I-65/13-19 z dne 3.7.2014, tako da je razveljavilo člene 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169 ZEKom-1 in naložilo operaterjem uničenje vseh podatkov, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb. Ustavno sodišče je ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren z več vidikov: • ker neselektivna in vnaprejšnja hramba prometnih podatkov nujno v prevladujočem delu pomeni poseg v pravice tistega dela populacije, ki ni dala povoda za takšen poseg, in ne omogoča anonimne uporabe komunikacijskih sredstev za vse tiste primere, ko je zaupna in nesledljiva uporaba komunikacijskih sredstev nujna za dosego njenega namena (npr. telefonske storitve za pomoč v duševni stiski); • ker razlogi za relativno dolgo hrambo podatkov (14 mesecev za podatke v zvezi s telefonskimi storitvami in 8 mesecev za vse druge podatke) iz zakonodajnega gradiva niso razvidni; • ker izpodbijane določbe obdelave obvezno hranjenih prometnih podatkov niso omejile na zgolj določena (huda kazniva) dejanja, za katere bi ocenili, da zaradi njihove teže hramba podatkov oziroma dostop do njih opravičujeta poseg v zasebnost posameznika. Da bi Ustavno sodišče preprečilo nadaljnje nesorazmerne posege v pravico do varstva osebnih podatkov, je operaterjem naložilo uničenje teh podatkov – nemudoma po objavi odločbe v uradnem listu RS. Pooblaščenec nima pristojnosti, da bi določal ali se opredeljeval do različnih možnih načinov izbrisa hranjenih podatkov. Med člene, ki so bili razveljavljeni s sodbo Ustavnega sodišča spada tudi
- člen ZEKom-
- Ta določa:
(1)Operater mora takoj oziroma brez nepotrebnega odlašanja posredovati hranjene podatke od trenutka prejema prepisa tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o obsegu dostopa.
(2)Prepis odredbe iz prejšnjega odstavka opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3)Operater mora po prejeti odredbi posredovati hranjene podatke pristojnemu organu v obsegu, kakor je določeno v prepisu izreka odredbe.
(4)Operater osebam, ki jih odredba iz prvega ostavka tega člena zadeva, ali tretjim osebam ne sme razkriti te odredbe in da je ali da bo hranjene podatke na podlagi tega člena posredoval pristojnemu organu.
(5)Operaterji morajo skupaj s pristojnimi organi, ki lahko zahtevajo dostop do hranjenih podatkov, zagotoviti desetletno neizbrisno registracijo vsakega sporočanja hranjenih podatkov in v okviru tega roka tudi hraniti pridobljene in izročene podatke od dneva, ko so jih sporočili pristojnemu organu, ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe.
(6)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo, in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije podrobneje predpiše način posredovanja hranjenih podatkov.
(7)Informacijski pooblaščenec nadzira izpolnitev obveznosti operaterjev iz tega člena, kar ne posega v pristojnosti nadzora s strani pristojnih organov na podlagi drugih zakonov.Pooblaščenec meni, da je sodba Ustavnega sodišča jasna: »Operaterji iz prvega odstavka
- člena Zakona o elektronskih komunikacijah morajo nemudoma po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije uničiti vse podatke, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb.« Operaterji morajo uničiti vse podatke, ki se hranijo na podlagi izpodbijanih odločb, torej tudi podatke, ki jih morajo hraniti na podlagi
- odstavka
- člena ZEKom-1, saj je bil tudi ta člen v celoti razveljavljen. Pri tem pa je treba opozoriti, da sodba ustavnega sodišča ni razveljavila obveznosti, ki jih operaterjem kot upravljavcem osebnih podatkov nalaga sama zakonodaja o varstvu osebnih podatkov. V mislih imamo predvsem določbe
- člena ZVOP-1, ki se nanašajo na t.i. zunanjo sledljivost, ter določbe
- člena ZVOP-1 o zavarovanju osebnih podatkov. Za obe navedeni vprašanji je zdaj razveljavljeno XIII. poglavje ZEKom-1 določalo specialne (»podrobnejše«) določbe, ki pa se od dne objave odločbe v Uradnem listu ne uporabljajo več; zato začno od tega trenutno ponovno veljati določbe splošnega zakona - ZVOP-
- K takšni razlagi izrecno napotuje tudi določba
- odstavka
- člena ZEKom-1, tj. da operaterji zagotovijo zavarovanje hranjenih podatkov »v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov«. Operaterji so torej tudi po sprejemu zadevne odločitve Ustavnega sodišča upravljavci osebnih podatkov in morajo skladno z določbo
- odstavka
- člena ZVOP-1 za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. Navedeno ne pomeni, da morajo operaterji hraniti surove podatke, ki so jih posredovali, morajo pa ohraniti podatke o tem, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi. Pooblaščenec za hrambo surovih osebnih podatkov, ki so bili posredovanih ne najde pravne podlage. Morebitni interes za dodatno hrambo pri operaterjih bi lahko imela obramba, ki bi želela v postopkih spodbujati verodostojnost posredovanih podatkov. Konkretno to pomeni, da je operater na podlagi sodbe dolžan izbrisati pridobljene in izročene podatke (npr. prometne podatke o opravljenih klicih, ki so bili zahtevani z odredbo sodišča), zaradi zahtev ZVOP-1 pa mora ohraniti evidenco oziroma dokumentacijo, iz katere bo razvidno, za katere posameznike in za katero obdobje so bili zahtevani podatki, kateri podatki (ali gre za podatke o lokacijah, telefonskih pogovorih, poslanih sporočilih ali čemu drugemu) ter komu in kdaj so bili posredovani. V praksi torej to pomeni, da mora hraniti odredbe pristojnih organov in svoje odgovore nanje, ne pa tudi surovih podatkov, ki so bili zahtevani oziroma posredovani.Pooblaščenec zaključno poudarja, da so bile določbe ZEKom-1 razveljavljene, kar skladno s
- členom Zakona o ustavnem sodišču pomeni, da ima razveljavitev učinek tudi na sodne postopke (npr. kazenske), v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno in v katerih bo ključno vprašanje zakonitosti še v času veljavnosti določb ZEKom-1 pridobljenih podatkov. S prijaznimi pozdravi, Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026