Mnenje glede videoidentifikacije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.09.2017 Številka: 0712-1/2017/1813 Kategorije:Biometrija, Moderne tehnologije --> Kategorije: Biometrija, Moderne tehnologije Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zakonitosti uporabe videoidentifikcaije v zasebnem sektorju. Kot pojasnjujete gre pri videoidentifikaciji za prepoznavanje osebe na daljavo. Poteka tako, da se posameznik odloči za videoidentifikacijo in sproži video klic s centrom, kjer ga sprejme usposobljen agent. Ta posameznika prosi za identifikacijo: pokazati mu mora osebni dokument in podati nekaj odgovorov. O uspešnosti identifikacije odloča agent in se ta ne izvaja samodejno z inteligentno videoanalitiko. Po zaključeni identifikaciji se biometrični podatki osebe ne shranijo v sistemu, zabeležijo se le osebni podatki, za katere je posameznik dal izrecno soglasje. Odprto vprašanje je, ali se lahko shrani slika osebnega dokumenta. IP vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Kot smo zapisali v mnenju št. 0712-1/2016/2604 z dne 20.12.2016, ki smo vam ga poslali, IP meni, da rešitve, ki predvidevajo vzpostavitev zbirke biometrijskih značilnosti ali na njih temelječih pretvorb (t.i. biometrijski template-
- i)pri upravljavcu ali pri njenem pogodbenem obdelovalcu predstavljajo uporabo biometrijskih ukrepov v smislu ZVOP-1. Za uvedbo takšnih ukrepov morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih glede biometrijskih ukrepov določa ZVOP-1. Ali bo ureditev v ZVOP-2 glede biometrijskih ukrepov ostala takšna kot je, v trenutku izdelave tega mnenja še ni znano; priporočamo vam, da spremljate postopek sprejema ZVOP-2, prvi osnutek za javno razpravo naj bi bil na voljo konec septembra letos. V omenjenem mnenju se opredeljujemo glede uporabe videoidentifikacije za namene in v smislu določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16; ZPPDFT-1), česar pa v tem mnenju ne obravnavamo, saj izhajamo iz predpostavke, da vas zanima videoidentifikacija, ki ni posebej urejena v zakonu (npr. s strani upravljavca v zasebnem sektorju, ki ni zavezanec po ZPPDFT-1). Kolikor tega ne ureja specifična zakonodaja menimo, da če prepoznava osebe poteka s strani posameznika (torej da uslužbenec samostojno odloča o tem, za katero osebo gre oz. ali gre za pravo osebo), ne moremo govoriti o biometrijskih ukrepih v smislu določb ZVOP-1. Biometrijski ukrepi po ZVOP-1 se nanašajo na avtomatizirane postopke identifikacije in avtentikacije na podlagi biometričnih značilnosti, torej s sistemi za avtomatsko prepoznavo/branje prstnih odtisov, obraza, mrežnice, šarenice, DNK in podobno. Kolikor primerjavo biometrijskih značilnosti izvaja človek, ne govorimo o biometrijskih ukrepih v smislu ZVOP-1; menimo namreč, da je zakonodajalec želel omejiti predvsem avtomatizirane (in avtomatizirano podprte) biometrijske ukrepe, saj ti omogočajo bolj množičen poseg v zasebnost posameznika oziroma velikega števila posameznikov in v osnovi vključujejo neke vrste avtomatizirano odločanje. Prav tako bi, po argumentu a contrario, sicer vsako prepoznavo osebe s strani posameznika morali šteti kot biometrijski ukrep, ki ga lahko ureja zakon, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Če torej prepoznavo osebe, na podlagi primerjave podobe obraza posameznika »v živo« s sliko na npr. identifikacijskem dokumentu, vrši izključno posameznik sam (»o uspešnosti identifikacije odloča agent in se ta ne izvaja samodejno z inteligentno videoanalitiko«), potem to niso biometrijski ukrepi v smislu in pod pogoji iz ZVOP-1. Glede na navedeno menimo, da je za takšno obdelavo osebnih podatkov primerna pravna podlaga informirana osebna privolitev posameznika, če zakon ne določa drugače. Pred podajo soglasja bi moral posameznik biti ustrezno obveščen o tem, kako poteka takšna identifikacija in kateri podatki se bodo za ta namen obdelali. Svetujemo vam, da pri tem že upoštevate pogoje, ki jih za veljavnost privolitve podaja Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; uredba) – opozarjamo predvsem na pomembne uvodne določbe 32, 42, 43, 171 ter člena 6 in 7. Poudarjamo pa, da kolikor mu pri tem »pomaga« določena programska oprema, ki temelji na avtomatizirani obdelavi oz. primerjavi biometrijskih značilnosti, potem smo pa že v domeni biometrijskih ukrepov. Hrambo slik oz. kopij identifikacijskih dokumentov do določene mere ureja zakonodaja, in sicer Zakon o osebni izkaznici (ZOizk) in Zakon o potnih listinah (ZPl), nekatere izjeme pa so predvidene v ZPPDFT-1 (32. člen) in Zakonu o davčnem postopku (ZDAVP-2;266. člen), zato vam svetujemo, da podrobno preverite omenjene določbe. Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026