← Slovenija

Mnenje glede zlonamernega klica - IPRS

Mnenje glede zlonamernega klica + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2007 Številka: 0712-1039/2007/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 20.11.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem sprašujete za mnenje glede
  3. odstavka
  4. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) glede storitve Zlonamernega klica/nadležnega klica (MCID), ki določa:

(8)Operater mora podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali škodljivih klicev, in mu jih na utemeljeno zahtevo tudi izročiti. Pod pogoji in na način iz
  1. člena tega zakona pa jih mora izročiti tudi pristojnim organom. V zvezi s tem ste postavili naslednja vprašanja:
  2. Ali je s tem, ko je navedeno, da moramo naročnika, za katerega smo aktivirali storitev Zlonamerni klic, obvestiti o rezultatu sledenja, določeno, da mu moramo posredovati osebne podatke (oziroma telefonsko številko) tistega, ki je/naj bi nadlegoval?
  3. Kaj je utemeljena zahteva naročnika po izročitvi podatkov?
  4. Ali je posredovanje osebnih podatkov (oziroma telefonske številke) temu naročniku s kakšnim specialnejšim predpisom prepovedano/urejeno drugače, saj je npr. v Zakonu o kazenskem postopku (149b. člen) določeno, da lahko operater posreduje podatke o komunikacijskem prometu, zbrane v skladu s 107.čl. ZEKom le policiji oziroma preiskovalnemu sodniku na podlagi odredbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
  5. Ali je telefonska številka (in katere vrste) osebni podatek v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (npr. lahko se predvideva, da se telefonska številka nanaša na telefonski priključek, ki je last pravne osebe itd..?) V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004, 113/2005, 51/07 – ZUstS-A in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1)) ter
  8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
  9. Informacijski pooblaščenec je ob upoštevanju načela namenskosti in načela sorazmernosti mnenja, da za dosego namena (uveljavljanje pravic posameznika) zadostuje, če posamezniku posredujete telefonske številke, ki predstavljajo izvor zlonamernih ali nadležnih klicev. Ne glede na navedeno, pa gre tudi pri posredovanju (zgolj) telefonske številke, načeloma za posredovanje osebnih podatkov, zato Pooblaščenec opozarja, da morate zadostiti zahtevam ZVOP-1 glede obdelave in posredovanja osebnih podatkov, med katere zlasti sodi zahteva po sledljivosti obdelave.
  10. Pooblaščenec se glede na svoje pristojnosti ne more opredeljevati do vprašanja, kdaj je utemeljena zahteva naročnika po izročitvi podatkov.
  11. Kolikor je Pooblaščencu znano, noben drugi zakonski akt ne omejuje pravice posameznika iz sedmega in osmega odstavka
  12. člena ZEKom.
  13. Telefonske številke je potrebno obravnavati kot osebne podatke in pri njihovi obdelavi upoštevati določbe ZVOP-1 vedno, kadar je imetnik telefonskega priključka fizična oseba. ZVOP-1 namreč ščiti oziroma daje pravno varstvo le fizičnim, ne pa tudi pravnim osebam. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma poudarja, da ni pristojen za razlago Zakona o elektronskih komunikacijah (UR.l. RS ŠT. 13/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZEKom), se pa pristojnosti Pooblaščenca nanašajo na določbe
  14. člena ZEKom, na katerega napotuje tudi
  15. člen ZEKom, o katerem želite naše mnenje. Glede na določbo drugega odstavka
  16. člena ZEKom, inšpekcijski nadzor nad hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v skladu s 107.a do 107.e členom tega zakona, izvaja Informacijski pooblaščenec, zato vam lahko posredujemo le naše neobvezno mnenje glede vaših vprašanj, ki se nanašajo na določbe
  17. člena ZEKom, Pooblaščenec pa v celoti odgovarja na vaše četrto vprašanje, ki se nanaša na razlago določb ZVOP-
  18. Glede vprašanja pod točkami 1 do 3 vam Pooblaščenec svetuje, da se za razlago obrnete na pristojne organe – Ministrstvo za gospodarstvo, oziroma Agencijo za elektronske komunikacije in pošto. ad 1) Če izhajamo iz ratio legis določbe
  19. člena ZEKom, je namen te določbe varstvo posameznika in uveljavljanje pravic posameznika v primeru zlonamernih ali nadležnih klicev. Ker predstavlja telefonska številka, kot je to natančneje opredeljeno kasneje v odgovoru pod točko 4, praviloma osebni podatek, je pri razlagi smiselno upoštevati splošna načela in določbe ZVOP-1, s katerim se določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Eno ključnih načel ZVOP-1 je načelo namenskosti, kot je opredeljeno v
  20. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Prav tako ne gre spregledati načela sorazmernosti, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (
  21. člen ZVOP-1). Če torej upoštevamo, da je namen konkretnega člena varstvo posameznika in uveljavljanje pravic posameznika v primeru zlonamernih ali nadležnih klicev, je ob upoštevanju načela namenskosti in načela sorazmernosti potrebno ugotoviti, da za dosego namena (uveljavljanje pravic posameznika) zadostuje, če posamezniku posredujete telefonske številke, ki predstavljajo izvor zlonamernih ali nadležnih klicev. Navedeno je seveda zlasti relevantno v primeru, ko gre za telefonske številke, ki imajo vključeno preprečitev prikaza identitete kličočega priključka ali ko gre za številke, ki niso (javno) objavljene v telefonskem imeniku. Pooblaščenec namreč ocenjuje, da ni nujno potrebno, da posamezniku posredujete tudi osebne podatke tistega, ki je naročnik telefonske številke, s katere naj bi prihajali zlonamerni ali nadležni klici, saj bi številka telefonskega priključka morala zadostovati za sprožitev postopkov, za katere se bo odločil nadlegovani posameznik glede na posledice, ki jih ima zaradi zlonamernih ali nadležnih klicev. Po podatkih iz medijev je praksa operaterjev takšna, da lahko naročnik morebitno nadlegovanje oziroma moteče klice prijavi operaterju s pisno vlogo in natančnim opisom situacije oziroma poteka tovrstnih klicev, uporabniki predplačniških storitev pa morajo priložiti tudi dokument, ki so ga prejeli ob nakupu aparata oz. SIM kartice (operaterji ga različno poimenujejo). Pisna vloga naj bi vsebovala čim več relevantnih podatkov, kot so datum in ura vzpostavljene zveze, prejetih SMS, MMS oz. glasovnih sporočil, številko (če ni skrita), pogostost in čas trajanja klicev. Količina posredovanih podatkov ni zakonsko določena, vendar operaterji prijaviteljem svetujejo, da ja nabor relevantnih podatkov čim večji. Če navedeni podatki držijo, operater praviloma najprej prek SMS sporočila opozori povzročitelja. V kolikor se tovrstni klici še ponavljajo, lahko operater povzročitelju tudi začasno omeji uporabo določenih storitev, ali ga celo začasno izključi iz omrežja. Če gre za uporabnike iz drugega omrežja, operater njegovo pisno vlogo posreduje ustreznemu operaterju. Kolikor je Pooblaščencu znano, operaterji ravnajo skladno z zgoraj navedenim načelnim stališčem Pooblaščenca in prijavitelju ne povedo, kdo ga je nadlegoval, prav tako pa ne povedo povzročitelju, kdo je tisti, ki ga je prijavil. Prijavitelj naj bi bil do tega podatka upravičen samo v primeru že vložene tožbe proti povzročitelju. Ne glede na navedeno, pa gre tudi pri posredovanju (zgolj) telefonske številke, načeloma za posredovanje osebnih podatkov, zato Pooblaščenec opozarja, da morate zadostiti zahtevam ZVOP-1 glede obdelave in posredovanja osebnih podatkov, med katere zlasti sodi zahteva po sledljivosti obdelave. Tretji odstavek
  22. člena ZVOP-1 namreč določa, da mora upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. ad 2) Do tega, kdaj je zahteva naročnika po izročitvi podatkov utemeljena, se Pooblaščenec glede na svoje pristojnosti ne more opredeljevati, zato vam priporočamo, da se za razlago obrnete na pristojne organe – Ministrstvo za gospodarstvo oziroma Agencijo za elektronske komunikacije in pošto. ad 3) Kolikor je Pooblaščencu znano, noben drugi zakonski akt ne omejuje pravice posameznika iz sedmega in osmega odstavka
  23. člena ZEKom. ad 4) Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in na primer tudi vpisna številka študenta), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Kljub temu, da obstaja možnost, da je naročnik telefonske številke pravna oseba, ni dopustno vnaprej obravnavati telefonskih številk kot podatkov, ki niso osebni podatki. Ravno obratno, telefonske številke je potrebno primarno obravnavati kot (potencialne) osebne podatke in pri njihovi obdelavi upoštevati določbe ZVOP-1, torej tudi, če je možno predvidevati, da je naročnik določenega priključka pravna oseba. Tudi telefonske številke, katerih naročnik je pravna oseba, se namreč lahko v določenih primerih obravnavajo kot osebni podatki, zato je potrebno z njimi ravnati z enako skrbnostjo kot z ostalimi osebnimi podatki. Operater omrežja, ki zagotavlja javno dostopno telefonsko storitev, namreč nima pristojnosti, da bi lahko z gotovostjo ugotovil, da se telefonski priključek samo za službene oziroma ali se (lahko) uporablja v zasebne namene. Ker operater te informacije nima, je primerno in potrebno, da telefonske številke obravnava kot osebne podatke, razen če so podane okoliščine, ki določajo drugače, kot je to opredeljeno v nadaljevanju. Šele podrobno ugotavljanje v konkretnem primeru lahko privede do zaključka, da določene telefonske številke ni moč šteti kot osebni podatek posameznika, zato je primerneje, da se telefonska številka vnaprej (iz previdnosti) obravnava kot osebni podatek, in ne obratno. Navedeno pa seveda ne velja za telefonske številke v javnem telefonskem imeniku. Telefonski imenik je namreč javno dostopen vir, oziroma zbirka osebnih podatkov, ki nastane na podlagi osebne privolitve posameznikov, ki iz različnih vzgibov soglašajo z objavo svoje telefonske številke in naslova. Ob tem se je potrebno zavedati dejstva, da je v telefonskem imeniku objavljeni naslov posameznika skoraj nujen predpogoj za njegovo identifikacijo, čeprav se pogosto dogaja, da na istem naslovu prebivata osebi z enakim imenom in priimkom.
  24. člen ZVOP-1 namreč določa, da se s tam zakonom določajo pravice, obveznosti načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Iz navedene določbe izhaja, da je cilj varstva ZVOP-1 zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posameznik, ki je podal privolitev za obdelavo svojih podatkov v telefonskem imeniku. je s tem pristal na objavo svojih osebnih podatkov. V tem primeru gre torej za podatek, ki je že izpostavljen javnosti, zaradi česar obdelava teh podatkov že v osnovi ne more pomeniti posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Tisto, kar je javno, namreč že po naravi stvari ne more soditi v spekter posameznikove zasebnosti. Prav tako pomembna je za odgovor na vaše vprašanje tudi določba
  25. odstavka
  26. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja. Ker zakon ne določa, da gre za upravljavce v javnem sektorju, ta določba velja tudi za upravljavce v zasebnem sektorju. . Priporočamo vam, da si ogledate tudi druga mnenja s področja varstva osebnih podatkov, ki so objavljena na spletni strani http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/, po kateri lahko iščete s pomočjo naprednega iskalnika. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.