Mnenje Informacijskega pooblaščenca glede veljavnosti rokov obvezne hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij po uveljavitvi ZEKom-B - IPRS

Mnenje Informacijskega pooblaščenca glede veljavnosti rokov obvezne hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij po uveljavitvi ZEKom-B + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.01.2010 Številka: 0712-58/2010/3 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Zadeva: Mnenje Informacijskega pooblaščenca glede veljavnosti rokov obvezne hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij po uveljavitvi ZEKom-B Informacijski pooblaščenec na podlagi
3. točke
4. odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), izdaja neobvezno mnenje glede rokov hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 110/2009, v nadaljevanju ZEKom-B). Pooblaščenec ob tem opozarja, da avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona. Po določbi
7. člena ZEKom-B se rok hrambe podatkov iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 107.b člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZEKom-UPB1) glede na prej veljavno ureditev skrajšuje in sicer na obdobje 14 (štirinajst) mesecev od dneva komunikacije za podatke v zvezi z javno dostopnimi telefonskimi storitvami ter 8 (osem) mesecev od dneva komunikacije v zvezi z drugimi podatki. Pri tem se je v praksi pojavilo vprašanje, ali omenjena roka veljata zgolj za podatke, ki bodo shranjeni po uveljavitvi ZEKom-B, ali za vse podatke, ki so jih po določbah 107.b člena ZEKom-UPB1 dolžni hraniti operaterji, ali torej tudi za podatke, ki so bili shranjeni še po določbah ZEKom-UPB1, po katerem je veljal 24-mesečni rok hrambe. Podobno vprašanje se postavlja tudi glede roka zagotavljanja neizbrisne registracije vsakega sporočanja hranjenih podatkov in v okviru tega roka tudi hrambe pridobljenih in izročenih podatkov od dneva, ko so jih sporočili pristojnemu organu.
8. člen ZEKom-B namreč spreminja obdobje za neizbrisno registracijo vsakega sporočanja hranjenih podatkov in hrambo pridobljenih in izročenih podatkov od dneva, ko so jih sporočili pristojnemu organu s trajnega na desetletno registracijo oziroma hrambo. Pooblaščenec meni, da velja glede na to, da ZEKom-B ne vsebuje nobenih prehodnih določb, ki bi drugače uredile rok hrambe za podatke, ki so bili shranjeni pred uveljavitvijo ZEKom-B, novi (krajši) rok hrambe za vse podatke, ki jih je operater dolžan hraniti po določbah
9. b in
10. č člena ZEKom. To pomeni, da po uveljavitvi novele operater ne sme hraniti podatkov dlje kot štirinajst mesecev od dneva komunikacije (za podatke v zvezi z javno dostopnimi telefonskimi storitvami) oziroma ne dlje kot osem mesecev (od dneva komunikacije v zvezi z drugimi podatki), prav tako pa velja krajši (desetletni rok) za neizbrisno registracijo vsakega sporočanja hranjenih podatkov ter hrambo pridobljenih in izročenih podatkov. Pooblaščenec se pri tem zaveda, da lahko pride pri tehnični implementaciji navedenih sprememb do težav tehnične narave na strani operaterja, saj naj bi tako oprema za hrambo kot že sama zahteva po neizbrisni registraciji posredovanih podatkov onemogočali predčasni izbris. Pooblaščenec je na tej točki mnenja, da je v primeru, ko tehnično ni mogoče izvesti brisanja podatkov, ki so bili zakonito hranjeni za daljše obdobje, kot ga sedaj uveljavlja ZEKom-B, potrebno zagotoviti blokiranje teh podatkov in na ta način onemogočiti uporabo podatkov, ki bi bili hranjeni več kot 14 oz. 8 mesecev, podobno pa velja tudi za neizbrisno registracijo vsakega sporočanja hranjenih podatkov ter hrambo pridobljenih in izročenih podatkov. Blokiranje »starejših« podatkov mora učinkovito in zanesljivo preprečiti njihovo nadaljnjo obdelavo, vključno z izdelavo poročil in posredovanjem podatkov. Po določbi drugega odstavka
11. člena ZVOP-1 se namreč po izpolnitvi namena obdelave osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Iz navedenega izhaja tudi, da po uveljavitvi ZEKom-B pristojni organi po ZEKom ne smejo zahtevati podatkov, ki so starejši od 14 oziroma 8 mesecev. Če takšno zahtevo vseeno naslovijo na operaterje, pa Pooblaščenec meni, da so jim slednji dolžni pojasniti, da podatkov starejših od 14 oziroma 8 mesecev ne hranijo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026