← Slovenija

Mnenje IP o videonadzoru in zbiranju osebnih podatkov s strani lovskega čuvaja - IPRS

Mnenje IP o videonadzoru in zbiranju osebnih podatkov s strani lovskega čuvaja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.03.2021 Številka: 07121-1/2021/626 Kategorije: --> Kategorije: Društva, Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis z dne 2. 3. 2021, v katerem navajate, da v lovski družini eden od lovskih čuvajev uvaja metode dela, za katere se bojite, da bi utegnile biti sporne, in sicer: 1. Lovski čuvaj je v gozdu ob markirani planinski poti montiral lastno skrito kamero za dnevno in nočno slikovno snemanje. Razlogov ne navaja, opozoril o snemanju ni, sklicuje se na dovoljenje starešine lovske družine. Tatvin in vandalizma ne beležite in ne izvajate nobenih znanstveno-raziskovalnih nalog, ki bi zahtevale slikovno snemanje. Lovski čuvaj je v času opravljanja službe na terenu uradna oseba. Zanima vas, ali je takšno snemanje v prosti naravi dopustno. 2. Lovski čuvaj na lastno pobudo od lovcev zahteva, da mu sporočijo vsak vstop v lovišče in opis lokacije zadrževanja ter uro in minuto odhoda iz lovišča, česar ne zahteva noben državni predpis ali akt lovske družine. Čuvaj zbira podatke domnevno za potrebe lastne statistične obdelave lovskega udejstvovanja, zato IP sprašujete, ali je takšno zbiranje informacij dopustno, saj obstaja tveganje zlorabe takšnih informacij. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo zgolj splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov, ki so podana izključno z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, kamor uvrščamo tudi izvajanje videonadzora in snemanje z avtomatskimi snemalnimi kamerami ter druge vrste obdelave osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, po katerem se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«. Upravljavec osebnih podatkov, to je fizična ali pravna oseba, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave, mora ob obstoju ustrezne pravne podlage pri vsaki obdelavi osebnih podatkov med drugim vedno spoštovati tudi temeljna načela obdelave osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, to je načelo zakonitosti, pravičnosti in preglednosti, načelo omejitve namena, načelo najmanjšega obsega podatkov, načelo točnosti, načelo omejitve shranjevanja, načelo celovitosti in zaupnosti ter načelo odgovornosti. Poleg tega mora posameznikom ob pridobivanju osebnih podatkov ali kadar koli kasneje zagotoviti tudi vse informacije, ki jih določa prvi in drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe, to je informacije o: identiteti in kontaktnih podatkih upravljavca, kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, kadar obstaja, namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo, itd. IP nadalje pojasnjuje, da videonadzor sam po sebi predstavlja eno hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Republiki Sloveniji področje videonadzora na splošno ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe, pri čemer pa videonadzor v gozdovih oziroma loviščih v ZVOP-1 ni posebej urejen. To pomeni, da je videonadzor v gozdu oziroma lovišču dopusten le v primeru, ko je za njegovo izvajaje izpolnjen vsaj eden od pogojev iz zgoraj citiranih določb prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Po mnenju IP bi bil videonadzor v lovišču lahko dopusten le izjemoma, in sicer v primeru, ko bi bilo to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora) in nad temi interesi ne bi prevladali interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo. Videonadzor bi moral biti usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa bi moral izpolniti tudi zahteve iz 74. člena ZVOP-1, kar pomeni, da bi moral o izvajanju videonadzora obvezno objaviti ustrezno obvestilo, ki posamezniku omogoča, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se ta nad njim začne izvajati. Obvestilo mora vsebovati točno določene informacije (da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema ter vse informacije in prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Videonadzorni sistem oziroma posnetke bi bilo treba tudi zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb. Ob izpolnitvi teh pogojev bi se kot pravna podlaga za izvajanje takšnega videonadzora na določenem mestu morda lahko štela določba točke (
  7. f)člena 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov. V primeru zbiranja in obdelave osebnih podatkov s strani lovskega čuvaja, je potrebno pri presoji zakonitosti obdelave osebnih podatkov upoštevati tudi njegova pooblastila, ki so določena v
  1. členu Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, s sprem.; v nadaljevanju: ZDLov-1), kjer je določeno, da je lovski čuvaj med opravljanjem službe pooblaščen, da: osebe, ki so kršile ali nameravajo kršiti določila tega zakona ustaviti, preveriti njihovo istovetnost ter o kršitvah obvesti upravljavca, lovskega inšpektorja, po potrebi pa tudi pristojni organ za notranje zadeve; osebam, ki se nahajajo z orožjem oziroma lovskimi pripravami v lovišču s posebnim namenom ali lovišču in nimajo pravice udejstvovanja v lovu, začasno odvzame orožje ali lovske priprave ter osebe privede in odvzete predmete izroči pristojnemu organu za notranje zadeve; v primerih, ko obstajajo razlogi za sum, da so dokazi o kršitvah določil tega zakona skriti v vozilih ali prtljagi, zahteva njihovo izročitev in obvesti pristojni organ za notranje zadeve; po nalogu Zavoda oziroma lovskega inšpektorja opravi odstrel divjadi, če ga ni opravil koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo; pri opravljanju lovsko-čuvajske službe nosi lovsko orožje v skladu s predpisi o orožju. Lovski čuvaj sme lovsko orožje uporabiti v samoobrambi v skladu s predpisi. IP sicer ni pristojen tolmačiti pooblastil lovskega čuvaja, vendar pa mora z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov vseeno opozoriti, da iz zgoraj navedenih pooblastil lovskega čuvaja ne izhaja splošno pooblastilo za zbiranje osebnih podatkov o vseh osebah, ki se gibljejo po lovišču ali delu lovišča, prav tako pa ZDLov-1 lovskemu čuvaju tudi ne daje pravne podlage za izvajanje videonadzora v lovišču. Videonadzor na posebej določenih mestih v lovišču (kamor pa markirane planinske in druge gozdne poti nedvomno ne sodijo) lahko pri izvajanju svojih pooblastil izvaja le lovski inšpektor, in sicer na podlagi zadnje alineje četrtega odstavka
  2. člena ZDLov-1, kjer je določeno, da ima lovski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, tudi pooblastilo in pristojnost »z video napravami izvajati nadzor nad krmišči, solnicami, kalužami, lokacijami, na katerih člani upravljavke lovišča krmijo divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij, in mesti za prevzem divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo«. IP je v zvezi z navedenim pooblastilom lovskega inšpektorja že izdal mnenje št. 07120-1/2020/432 z dne
  4. 2020, v katerem je izrecno opozoril, da bi se izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja na v zakonu določenih mestih po mnenju IP lahko štelo za zakonito le v primeru, če se bodo pri takšnem videonadzoru in s tem povezani obdelavi osebnih podatkov upoštevale vse relevantne določbe Splošne uredbe in ZVOP-1, med drugim tako tudi objava jasno vidnega in ustreznega obvestila o izvajanju videonadzora. Navedeno mnenje ter ostala mnenja IP v zvezi z izvajanjem videonadzora v prosti naravi oziroma v lovišču, si lahko preberete na spletni strani IP, pod rubriko: Varstvo osebnih podatkov / Iskalnik po mnenjih, na naslovu: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-mnenjih Iz zgoraj pojasnjenega izhaja, da lovski čuvaj nima pooblastila in pravne podlage za izvajanje videonadzora v lovišču, zaradi česar je snemanje, ki ga v gozdu ob markirani planinski poti s skrito kamero za dnevno in nočno slikovno snemanje izvaja lovski čuvaj, po mnenju IP nezakonito. K temu velja dodati, da IP v vaših navedbah ne vidi tudi nobenega upravičenega in zakonitega razloga, ki bi upravičeval slikovno snemanje oseb, ki hodijo po markirani planinski ali kakšni drugi gozdni poti. Takšno nezakonito slikovno snemanje brez vidno objavljenega obvestila s predpisanimi informacijami o izvajanju videonadzora po mnenju IP pomeni kršitev določb
  5. in
  6. člena Splošne uredbe in
  7. člena ZVOP-1, ki določajo pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov, poleg tega pa tudi kršitev določb
  8. člena ZVOP-1 in
  9. člena Splošne uredbe, ki določajo dolžnost objave obvestila o izvajanju videonadzora in zagotavljanje informacij o konkretni obdelavi osebnih podatkov. Kar zadeva vaše navedbe o tem, da lovski čuvaj na lastno pobudo od lovcev zahteva, da mu sporočijo vsak vstop v lovišče in opis lokacije zadrževanja ter uro in minuto odhoda iz lovišča, česar ne zahteva noben državni predpis ali akt lovske družine, vam pojasnjujemo, da IP tudi v tem primeru ne vidi pravne podlage ter zakonitega in upravičenega razloga, ki bi lavskega čuvaja pooblaščala za zbiranje takšnih podatkov. Kot izhaja iz zgoraj citiranih določb
  10. členu ZDLov-1, kjer so določena pooblastila lovskega čuvaja, ZDLov-1 lovskemu čuvaju ne daje pravne podlage za zbiranje podatkov o tem, kdaj je kateri od lovcev vstopil v lovišče, na kateri lokacije se je zadrževal, ter kdaj je odšel iz lovišča. ZDLov-1 lovskemu čuvaju tudi ne nalaga, niti ga ne pooblašča za vodenja podatkov o lovskem udejstvovanju članov lovske družine, zaradi česar je tudi takšno zbiranje osebnih podatkov s strani lovskega čuvaja po mnenju IP nezakonito. IP na koncu še dodaja, da dovoljenje starešine lovske družine z vidika določb
  11. in
  12. člena Splošne uredbe ne more predstavljati veljavne pravne podlage za izvajanje videonadzora oziroma slikovno snemanje na planinski ali gozdni poti. Takšno dovoljenje starešine tudi ne more predstavljati pravne podlage za kakšno drugo zbiranje osebnih podatkov članov društev, saj se obdelava osebnih podatkov članov društva (lovske družine) ob upoštevanju načel varstva osebnih podatkov iz
  13. in
  14. člena Splošne uredbe praviloma šteje za zakonito le v primeru, če je obdelava osebnih podatkov članov društva potrebna za namene delovanja društva ter skladna oziroma predpisana s pravili, ki urejajo delovanje društva (običajno s statutom ali drugimi internimi akti društva). Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.