Mnenje o pridobivanju podatkov o IP naslovu za potrebe pravdnega postopka - IPRS

Mnenje o pridobivanju podatkov o IP naslovu za potrebe pravdnega postopka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.02.2012 Številka: 0712-1/2012/686 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Prejeli smo vaše vprašanje, ki se nanaša na posredovanje podatkov uporabnika IP naslova v civilnih postopkih. V prilogi ste nam poslali sklep sodišča, ki bi po vašem mnenju lahko bil sporen. Kot ste pojasnili, sodišče v obrazložitvi navaja, da "po navedbah predlagateljev (komentarji) izpolnjujejo znake kaznivega dejanja razžalitve" - 158.čl. KZ, vendar se kasneje od ponudnikov zahteva podatke na podlagi
3. čl. Zakona o pravdnem postopku. Gre pa za sodnika na pravdnem oddelku na Okrajnem sodišču. V konkretnem primeru je šlo za IP, ki pripada neki knjižnici, tako da - kot ste pojasnili - na Arnesu niti niste imeli podatkov. Zanima vas, kot kaj potem nastopa knjižnica v tem primeru? Ali zanjo tudi veljajo določbe ZEKom o hranjenju podatkov, oz. če ne, ali potem mora izpolniti takšno zahtevo? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je o pridobivanju podatkov, ki so jih operaterji dolžni hraniti na podlagi in skladno z določbami 107.a do 107.e člena Zakona o elektronskih komunikacijah Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, 110/2009-ZEKom-B; v nadaljevanju ZEKom), na podlagi zahtev, ki se sklicujejo na določbe Zakona o pravdnem postopku, že izdal mnenje, ki je dostopno na tej povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/?tx_jzvopdecisions_pi1[showUid]=2045&tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=pravdnega&cHash=e6fa8ccacc53bdcb623729ec9309b072 Kot smo v omenjenem mnenju zapisali, je Pooblaščenec glede na navedene določbe ZEKom mnenja, da ni nobenega dvoma, da Zakon o pravdnem postopku ne daje podlage za pridobivanje podatkov o prometu elektronskih komunikacij, ki se hranijo na podlagi določb 107.a do 107.e člena ZEKom (iz zbirke t.i. data retention podatkov), saj so nameni, posredovanje in ostali vidiki obvezne hrambe podatkov o prometu elektronskih komunikacij, jasno določeni v ZEKom. Namen hrambe teh podatkov ni uporaba v pravdnem postopku, temveč v kazenskih postopkih ter v postopkih, ki potekajo na podlagi zakona, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, in zakona, ki ureja obrambo države. Glede vašega vprašanja, ali je knjižnica tudi dolžna hraniti te podatke, pojasnjujemo, da se določbe o obvezni hrambi podatkov v prometu elektronskih komunikacij nanašajo samo na operaterje, register operaterjev pa je dostopen na spletni strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS: http://www.apek.si/sl/operaterji V omenjenem registru se ne nahajajo niti ARNES niti njegovi uporabniki, kot so knjižnice, šole in druge institucije, zato menimo, da navedeni niso zavezani k obvezni hrambi podatkov v prometu elektronskih komunikacij po določbah ZEKom, prav tako pa nam ni znana druga zakonodaja, ki bi omenjenim narekovala obvezno hrambo tovrstnih podatkov. Posebej želimo opozoriti, da je napačno uporabljati pristop, kjer bi se hrambo podatkov, ko ni zakonsko zahtevana, utemeljevalo ali opravičevalo s sklicevanjem na dejstvo, da so določeni drugi upravljavci (v tem primeru operaterji) dolžni hraniti podatke o prometu elektronskih komunikacij za vnaprej določeno obdobje. Pri tem želimo opozoriti, da je treba - ko gre za osebne podatke oziroma obdelavo osebnih podatkov – upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov, in sicer imamo v mislih predvsem načela sorazmernosti, namenskosti in rokov hrambe.
7. člen ZVOP-1 (sorazmernost) določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
8. člen ZVOP-1 (namenskost) določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
9. člen ZVOP-1 (roki hrambe) določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Skladno s temi načeli naj bi upravljavci, ki niso podvrženi obvezni zakonski hrambi osebnih podatkov, podatke v prometu elektronskih komunikacij hranili le, če so nujno potrebni, in sicer v tolikšnem obsegu in največ toliko časa, kot je potrebno za dosego legitimnih in zakonitih namenov. V primeru zahtev po posredovanju podatkov pa menimo, da mora knjižnica, če s podatki razpolaga, posredovati podatke tistim uporabnikom oz. organom, ki razpolagajo z ustrezno pravno podlago. Pooblaščenec želi ob seznanitvi s konkretnim primerom ponovno opozoriti na problematiko uporabe osebnih podatkov iz okvira komunikacijske zasebnosti v civilno-pravnih postopkih, kot smo že opozorili v stališčih glede sedanje in prihodnje ureditve X. poglavja ZEKom in nekaterih mnenjih. V zvezi z navedenim opozarjamo na problematiko, ki se nanaša na pridobivanje identifikacijskih podatkov v prometu elektronskih komunikacij v primeru kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (npr. razžalitev, obrekovanje ipd.). Kot izhaja iz prakse namreč oškodovanec trenutno v okviru kazenskega postopka ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko identificiral povzročitelja, posledično pa ne more vložiti tožbe, saj mora biti ta uperjena zoper konkretno osebo ne pa zoper npr. »uporabnika IP številke 213.75.72.14 « ali »uporabnika telefonske številke 01 230
10. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru K. U. proti Finski odločilo, da je Finska odgovorna za kršitev
11. in
12. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), saj država, ki ne zagotovi možnosti za ugotovitev identitete osebe, ki je z uporabo internetnih storitev posegla v zasebno in družinsko življenje posameznika, tudi v primerih, ko je pregon storilca v rokah prizadetega posameznika in ne države, ne zagotavlja učinkovitega pravnega sredstva. Po oceni Pooblaščenca je trenutno stanje v Sloveniji podobno, kar se je odrazilo tudi v nekaj primerih v praksi, ko oškodovanec ni mogel uveljavljati svojih pravic na podlagi zasebne tožbe, saj nikakor ni mogel identificirati zlonamernega klicatelja ali osebe, ki je prizadela njegovo osebno dostojanstvo in pravice. Ob tem se pa pojavi vprašanje, ali (oziroma pod kakšnimi pogoji) je izven kazenskih postopkov (kot je primer tu, kjer gre za civilni postopek), sploh mogoče posegati v komunikacijsko zasebnost , ki jo strogo varuje
13. člen Ustave RS, ki določa, da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026