← Slovenija

Mnenje o uporabi podatkov o gledanosti TV programov - IPRS

Mnenje o uporabi podatkov o gledanosti TV programov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.07.2014 Številka: 0712-14/2014/4 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec je z več strani prejel prošnjo za izdajo neobveznega mnenja, ki se nanaša na uporabo podatkov o gledanosti TV programov. Podjetja, ki ponujajo elektronske komunikacije (operaterji elektronskih komunikacij oz. v nadaljevanju operaterji), se soočajo z dejstvom, da se merjenje gledanosti TV programov trenutno izvaja na omejenem vzorcu nekaj sto gospodinjstev, ki na podlagi soglasja sodelujejo v panelu, s katerim se ugotavlja gledanost posameznih vsebin. Kot je Informacijski pooblaščenec že predstavil v Smernicah o varstvu osebnih podatkov pri digitalni televiziji (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice__DTV.pdf), je zaradi dvosmernosti komunikacije pri digitalni televiziji iluzorno pričakovati, da bi si operaterji zatiskali oči pred podatki o tem, kateri program ob določeni uri gleda določeni uporabnik in kaj se ob tem času na tem programu predvaja1 . Nabor podatkov, ki jih že zaradi narave stvari prejme ponudnik digitalne televizije, je širok, saj so poleg že omenjenih podatkov zanimivi tudi podatki o temu, kdaj je naročnik preklopil na določen program, ali je vsebino ustavil ali previl ipd. Podatki se nanašajo na različne načine ogleda televizijskih vsebin, ki poleg linearne televizije pokrivajo tudi gledanje z zakasnitvijo ter gledanje vsebine na zahtevo (angl. on-demand). S pomočjo obdelav omenjenih podatkov bi lahko operater bolje prilagajal pakete, ki jih ponuja (npr. iz določene sheme programov umaknil določen program, ki je slabo gledan), izboljšal bi kvaliteto in obseg storitev. V prihodnosti je možno pričakovati, da bo operaterje zanimalo tudi izvajanje personaliziranega trženja oziroma prilagajanje vsebine in storitev na podlagi podatkov o gledanju tv vsebin, kar bi terjalo uporabo tako demografskih podatkov kot podatkov o gledanosti vsebin na ravni posameznega naročnika, v trenutni fazi pa operaterje zanimajo predvsem statistične obdelave podatkov o gledanosti. Podatke naj bi za operaterja analiziralo določeno podjetje, ki razpolaga z ustreznim znanjem in orodji in sicer bi od operaterja prejelo psevdonimizirane ali anonimizirane podatke o gledanosti, operaterju pa bi na podlagi statističnih obdelav omogočilo grafične in statistične podatke o gledanosti (npr. primerjave med gledanostjo določenih kanalov po paketih, regijah, času gledanja ipd.). Dodatno bi podjetje zagotavljalo vsem operaterjem (in drugim zainteresiranim strankam) proti plačilu agregirane podatke o stanju na trgu v smislu valutne raziskave. V izogib nepotrebnemu podvajanju mnenj se je Pooblaščenec odločil, da izda generično mnenje, ki pa vendarle daje dovolj natančne napotke glede varstva osebnih podatkov.
  3. Pooblaščenec meni, da je podatke o gledanosti tv vsebin oziroma s temi povezanimi aktivnostmi, za naročnike, ki so fizične osebe, nedvomno treba šteti za osebne podatke, zato potrebuje operater za njihovo obdelavo pravno podlago.
  4. Pravna podlaga je lahko za namene izvajanja statističnih obdelav z namenom boljšega izvajanja storitev in upravljanja infrastrukture ter spremljanje fluktuacije gibanja množice naročnikov po posameznih TV programih, tudi
  5. odstavek
  6. člena ZVOP-1 pod pogojem, da so zagotovljene varovalke, s katerimi se minimizira poseg v pravice in interese posameznika (npr. psevdonimizacija, uničenje surovih osebnih podatkov o gledanju vsebin) ter da s tem legitimni interesi upravljavca očitno prevladajo nad interesi posameznika. Zaradi velike količine podatkov je anonimizacija teh podatkov zelo zahtevna, zato Pooblaščenec operaterjem priporoča, da s pomočjo metod psevdonimizacije zmanjšajo tveganja za zlorabe osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora za dopustnost uporabe pravne podlage iz
  7. odstavka
  8. člena ZVOP-1 izvesti naslednje ukrepe: - skladno s priporočili Pooblaščenca posodobiti katalog zbirke osebnih podatkov in splošne pogoje uporabe storitve, - dokumentirati razloge in okoliščine za utemeljenost uporabe pravne podlage iz
  9. odstavka
  10. člena ZVOP-1, - podatke pred posredovanjem zunanjemu ponudniku psevdonimizirati ali anonimizirati skladno s priporočili Pooblaščenca, - urediti pogodbeno obdelavo osebnih podatkov skladno z zahtevami
  11. člena ZVOP-
  13. V primeru da operater na zasleduje le namenov statičnih obdelav, temveč zasleduje (tudi) namene, kot so prilagajanje vsebine, storitev ali oglaševanje glede na profil oziroma osebne podatke posameznika (bodisi demografske bodisi podatke o gledanju tv vsebin oziroma s temi povezanimi aktivnostmi svojih naročnikov fizičnih oseb), pa Pooblaščenec meni, da mora za takšne obdelave pridobiti privolitev posameznika po
  14. odstavku
  15. člena ZVOP-
  16. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  17. točke prvega odstavka
  18. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  19. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pooblaščenec uvodoma opozarja na pomen spoštovanja temeljnih načel varstva zasebnosti pri digitalni televiziji, kot jih je definirala Mednarodna delovna skupina za varstvo osebnih podatkov v telekomunikacijah (IWGDPT: Working Paper on Privacy Issues in the Distribution of Digital Media Content and Digital Television, Berlin, 4./5.09.2007, glej http://www.datenschutz-berlin.de/attachments/349/digit_en.pdf). IWGDPT v navedenem delovnem dokumentu opozarja, da morajo ponudniki digitalne televizije glede varstva zasebnosti in osebnih podatkov upoštevati naslednja načela: • digitalna televizija mora ostati kulturna storitev za zagotavljanje svobode informacij, raznolikosti mnenj in medijskega pluralizma. Poskusi manipulacije z gledalci z namenskimi programi morajo biti prepovedani; • ohranjena mora biti možnost anonimne uporabe storitev digitalne televizije: celoten informacijski sistem (organizacijska, strojna in programska oprema), ki podpira zagotavljanje digitalne televizije mora biti zasnovan, zgrajen in nastavljen tako, da podpira in zagotavlja anonimnost uporabnikov, oziroma obdeluje minimalni potreben nabor osebnih podatkov (načelo sorazmernosti), razen v primerih, ko uporabnik izrecno soglaša z obdelavo njegovih podatkov; • obdelava osebnih podatkov uporabnikov (torej tudi samo zbiranje) mora biti poštena in skladna z določbami ZVOP-
  20. Pooblaščenec nato opozarja, da predstavljajo podatki o gledanosti o gledanju tv vsebin oziroma s temi povezanimi aktivnostmi, za naročnike, ki so fizične osebe, nedvomno osebne podatke, saj se v večini primerov nanašajo na določene ali določljive posameznike. Navedeno velja ne glede na to, da operater morda nudi svoje storitve gospodinjstvu, v katerem je več posameznikov. V vsakem primeru ima namreč operater sklenjeno pogodbo z določenim naročnikom, zato se določbam glede varstva osebnih podatkov ne more izogniti, temveč je pomembno, da se zaveda, da za obdelavo osebnih podatkov potrebuje pravno podlago in da mora spoštovati ostale določbe glede varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec prav tako meni, da je anonimizacija podatkov o gledanju televizije že zaradi samega obsega podatkov dejansko zelo zahtevna, zato operaterjem in ponudnikom storitev analitike in drugih storitev za operaterje priporoča, da sprejmejo dejstvo, da gre za osebne podatke ter da napore raje vlagajo v zagotovitev skladnost z zahtevami zakonodaje o varstvu osebnih podatkov kot v dokazovanje domnevne anonimnosti podatkov. Tovrsten pristop bi se moral, po mnenju Pooblaščenca, pokazati za ustreznejšega ob kasnejših nadgradnjah storitve v smer bolj poglobljenih in individualiziranih raziskav in storitev. Vnaprejšnje razmišljanje o varstvu osebnih podatkov oz. varstvu zasebnosti nasploh (angl. Privacy by design) je tako lahko pomembna naložba v prihodnost projekta. Pravne podlage v zasebnem sektorju opredeljuje
  21. člen ZVOP-1, ki določa: • Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
  22. odstavek
  23. člena). • Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (
  24. odstavek
  25. člena). • Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (
  26. odstavek
  27. člena). Pooblaščenec poudarja, da mora operater za obdelavo osebnih podatkov o gledanju tv vsebin oziroma s temi povezanimi aktivnostmi svojih naročnikov fizičnih oseb razpolagati z eno od zgoraj navedenih pravnih podlag. Ta je lahko podana v osebni privolitvi posameznika, pri čemer mora biti posameznik pred podajo privolitve ustrezno informiran (
  28. člen ZVOP-1), predvsem glede tega, kdo bo obdeloval njegove podatke, za katere namene in seveda katere osebne podatke. Če operater ocenjuje, da bi bilo pridobivanje privolitev povezano z nesorazmernimi stroški zanj, mora preučiti druge možne pravne podlage. Glede pravne podlage po
  29. odstavku
  30. člena ZVOP-1 pooblaščenec meni, da slednja ni uporabljiva v konkretnem primeru osebnih podatkov o gledanju tv vsebin oziroma s temi povezanimi aktivnostmi svojih naročnikov fizičnih oseb, saj bi težko argumentirali, da je obdelava teh podatkov potrebna za namen izvajanja pogodbe z naročnikom ob upoštevanju, da se po prejetih pojasnilih ti podatki trenutno ne hranijo. Kvečjemu bi lahko trdili, da je obdelava teh podatkov potrebna (v zelo omejenem času) zaradi same narave stvari oziroma tehničnega delovanja storitve, ki temelji na temu, da gre za dvosmerno komunikacijo. Obdelava podatkov o gledanosti bi lahko izboljšala ponudbo vsebin, ni pa mogoče trditi, da zagotavljanje storitve ni možno brez obdelave teh podatkov, sicer je do sedaj operaterji ne bi mogli nuditi. Uporabnik mora za samo delovanje storitve opraviti določeno aktivnost (npr. preklopiti kanal, previti vsebino), in s tem te podatke posredovati ponudniku, kar ni potrebno pri analognem načinu delovanja televizije oziroma pri razpršenem (angl. broadcast) načinu oddajanja vsebine. V tej luči bi potem skladno z načelom sorazmernosti (in podobno, kot to že izrecno velja za operaterje elektronskih komunikacij, glej
  31. odstavek
  32. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, ZEKom-1) veljalo, da mora te podatke uničiti ali anonimizirati takoj, ko niso več potrebni za sam prenos sporočila oziroma izvedbo ali obračun storitve. Pravno podlago bi tako operater lahko našel v
  33. odstavku
  34. člena ZVOP-1, po kateri se presoja, ali legitimni interesi zasebnega sektorja – ob določenih varovalkah - očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V primeru pa, da operater na zasleduje le namenov statičnih obdelav, temveč zasleduje namene, kot so prilagajanje vsebine, storitev ali oglaševanje storitev glede na profil oziroma osebne podatke posameznika (bodisi demografske bodisi podatke o gledanju tv vsebin oziroma s temi povezanimi aktivnostmi svojih naročnikov fizičnih oseb), pa Pooblaščenec meni, da mora za takšne obdelave pridobiti privolitev posameznika po
  35. odstavku
  36. člena ZVOP-1, kot to izhaja tudi iz že omenjenih osnovnih načel glede delovanja varstva osebnih podatkov pri digitalni televiziji. Pogoji za uporabo pravne podlage po
  37. odstavku
  38. člena. Uvodoma moramo opredeliti namene, ki jih zasleduje operater kot upravljavec osebnih podatkov. Nameni obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, kot so bili predstavljeni Pooblaščencu, so: • izvajanje statistične obdelave z namenom boljšega izvajanja storitev in upravljanja infrastrukture, • spremljanje fluktuacije gibanja množice naročnikov po posameznih TV programih. Operater mora z zgoraj navedenimi nameni seznaniti posameznika (npr. z umestitvijo razlage namenov v splošnih pogojih) ter ustrezno dopolniti katalog zbirke osebnih podatkov. Glede slednjega mora opredeliti kategorije osebnih podatkov, ki jih obdeluje – Pooblaščenec glede tega priporoča transparentnost in poštenost do naročnikov. Priporočamo, da operater navede vse kategorije osebnih podatkov, ki jih zbira o naročnikih fizičnih osebah, tudi, če se določene kategorije osebnih podatkov zelo hitro anonimizirajo. Tako priporočamo, da operater navede vrste podatkov, ki jih zajema, kot so: podatek o identifikatorju naročnika, podatek o identifikatorju naprave, podatek o nazivu TV programa, na katerega je uporabnik preklopil, podatek o času preklopa itd., in da ne navaja zgolj splošnih opisov, kot so npr. »podatki o spremljanju gledanosti posameznih TV programov«. Tako široki opisi obdelovanih podatkov dejansko niso v skladu z načelom zakonitosti in poštenosti obdelave osebnih podatkov iz
  39. člena ZVOP-1, saj naročnik iz takšnega opisa ne more razbrati, kaj (vse) dejansko operater o njemu zbira in obdeluje. Navedeno je še zlasti pomembno v času, ko se z uveljavljanjem nove tehnologije določene obdelave osebnih podatkov šele pojavljajo in ko si splošna javnost še ne predstavlja dobro, kateri podatki se dejansko zbirajo, kot je to v primeru digitalne televizije. Moramo se zavedati, da se lahko z ugotavljanjem vzorcev gledanja televizije ugotovijo tudi občutljivi osebni podatki, kot so podatki o politični pripadnosti ali zdravstvenem stanju. Glede roka hrambe je (v katalogu zbirke osebnih podatkov in splošnih pogojih uporabe) primerno in priporočljivo navesti, da se bodo podatki o gledanju tv vsebin oziroma s temi povezanimi aktivnostmi svojih naročnikov fizičnih oseb takoj (oz. v najkrajšem možnem času) psevdonimizirali ali anonimizirali. Za uporabo pravne podlage po
  40. odstavku naj bi skladno z mnenjem Delovne skupine iz člena 29 o legitimnih interesih kot pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov (mnenje št. 06/2014, dostopno na: http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2014/wp217_en.pdf), upravljavci osebnih podatkov dokumentirali razloge in okoliščine za uporabo te pravne podlage. Takšna (kratka in jedrnata) utemeljitev naj bi vsebovala: • opredelitev in utemeljitev legitimnosti interesov upravljavca, • pošteno in objektivno presojo vplivov na posameznika, • opis uporabljenih varovalk in ukrepov za zmanjšanje vplivov na posameznika. Predvsem vplivi na posameznika morajo biti objektivno in realno ocenjeni v luči tveganj, ki jih lahko predstavlja obdelava osebnih podatkov za posameznika (več o tem v poglavju III.3.2.) – neprimerno je vplive na posameznika podcenjevati ali zgolj opredeliti kot teoretične, neobstoječe ali neznatne. Delovna skupina iz člena 29 med vplive na posameznika uvršča tudi možnosti diskriminacije, izključevanja posameznika, vplive na izgubo ugleda, preglednosti obdelave podatkov, moči določanja, nadlegovanja, pojava strahu ali zaskrbljenosti zaradi izgube nadzora nad lastnimi osebnimi podatki; vplivi so lahko tudi pozitivne narave. Psevdonimizacija in anonimizacija podatkov Za uporabo podlage po
  41. odstavku
  42. člena ZVOP-1 so ključne tudi varovalke, s katerimi se lahko zagotoviti čim manjši poseg v pravice in interese posameznika ob izkazanem legitimnem interesu upravljavca osebnih podatkov. Navedeni nameni obdelave ne zahtevajo obdelave surovih osebnih podatkov, temveč za te namene zadostujejo psevdonimizirani ali anonimizirani podatki. V konkretnem primeru (ob upoštevanju zgoraj zasledovanih namenov obdelave), je zato treba poskrbeti za ustrezne, hitre in robustne postopke za psevdonimizacijo ali anonimizacijo podatkov. V zvezi s tem pooblaščenec vsem upravljavcem osebnih podatkov priporoča smernice in pojasnila, ki jih je v svojem mnenju o anonimizacijskih tehnikah podala Delovna skupina iz člena 29 (mnenje je dostopno na povezavi: http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2014/wp216_en.pdf). Na tem mestu je treba poudariti, da psevdonimizacije ne gre enačiti z anonimizacijo, čeprav so upravljavci osebnih podatkov pogosto prepričani, da je s psevdonimizacijo, t.j. umikom ali zamenjavo enega ali več atributov, ki se nanašajo na posameznika, zagotovljena anonimnost in da s tem zahteve zakonodaje o varstvu osebnih podatkov ne veljajo
  43. Številni primeri v praksi (znan je primer Netflix nagrad in pa domnevna anonimizacija spletnih iskanj pri ponudniku AOL; glej omenjeno mnenje Delovne skupine iz člena 29) so pokazali, da samo zamenjava ali zgoščevanje uporabniških ID-jev še ne preprečuje identifikacije posameznika. Če so podatki res anonimni, potem jih nihče – ne samo upravljavec – ne zmore več povezati z določljivimi posamezniki oziroma bi takšno povezovanje terjalo nesorazmerno velike napore, stroške ali porabo časa. Vsekakor je treba upoštevati, da gre za veliko količino podatkov. Na podlagi prejetih informacij gre lahko za okvirno 20 različnih podatkov, ki se zberejo ob posameznem pritisku na daljinec in ki pripadajo določenemu naročniku. Vsak si lahko predstavlja, kolikšna količina podatkov je to v enem samem dnevu in upoštevaje število naročnikov, ki jih ima lahko običajen operater kot ponudnik digitalne televizije. Z naraščanjem količine podatkov se povečujejo tveganja neustrezne anonimizacije, s tem da velja opozoriti, da pri anonimizaciji ne gre le za tveganje glede določljivosti, temveč gre za naslednja tveganja: • tveganje določljivosti oz. razločljivosti posameznika (angl. singling out), • tveganja povezovanja oziroma pripisovanja zapisov istemu posamezniku (angl. linkability), • tveganje sprejemanja zaključkov o določenih lastnostih posameznika (angl inference). Pooblaščenec ugotavlja, da je predvsem tveganje povezovanja oziroma pripisovanja zapisov istemu posamezniku in sprejemanja zaključkov o določenih lastnostih posameznika brez konkretnih empiričnih podatkov zelo težko oceniti, zato meni, da je primerneje sprejeti zaključek, da je zadevne podatke težko anonimizirati in da se tudi ponudniku storitev analitike posredujejo osebni podatki. Za zagotovitev sorazmernosti in varnosti podatkov pa je priporočljivo, da se podatki pred posredovanjem ponudniku psevdonimizirajo (ali tudi anonimizirajo, če operater to dejansko zmore narediti). Pooblaščenec ocenjuje, da se lahko ponudniku analitike posredujejo podatki pod naslednjimi pogoji, ki lahko omogočijo obdelavo osebnih podatkov brez privolitve na podlagi
  44. odstavka
  45. člena ZVOP-1: • da se surovi podatki o identifikatorju uporabniške naprave (in identifikatorju naročnika, če bi se uporabljal) v realnem času (oziroma v tehnično najkrajšem možnem času) z uporabo enosmernih zgoščevalnih algoritmov, za katere niso znani učinkoviti primeri napadov oziroma kolizij, z uporabo naključne vrednosti (angl. salt), pretvorijo v negovoreče identifikatorje (hash vrednosti); • da se posamezni surovi zapisi oziroma zapisi o preklapljanju med programi se po pretvorbi v negovoreče identifikatorje nepovratno uničijo; • da se kodirane označbe se hranijo največ toliko časa, kot je to potrebno za izdelavo statistik. Ker je treba tako psevdonimizirane podatke šteti za osebne podatke, mora operater s pogodbenim obdelovalcem skleniti pisno pogodbo o pogodbeni obdelavi skladno z zahtevami
  46. člena ZVOP-1; pogodba mora vključevati konkretiziran dogovor o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov. Zunanji ponudnik analitike lahko anonimizirane in agregirane podatke (ne pa zgolj psevdonimiziranih) nato dalje ponuja na trgu zainteresiranim strankam v smislu valutne raziskave in podobnih storitev. Iz teh podatkov posamezniki ne bi smeli biti določljivi na noben način ne upravljavcu ne nobeni drugi stranki. Operater se lahko prav tako lahko odloči, da bo podatke pred posredovanjem zunanjemu ponudniku, anonimiziral in ne le psevodnimiziral, ter se s tem v celoti izognil zahtevam ZVOP-
  47. Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je posebej opozoril na težavnost dejanske anonimizacije zadevnih podatkov in da odgovornost za izbiro ustrezne metode in učinkovitost anonimizacije leži na upravljavcu osebnih podatkov in da pooblaščenec s tem v zvezi ne more prevzemati nobene odgovornosti. Če bi se izkazalo, da je operater podcenil tveganja pomanjkljive anonimizacije in da so dejansko bili obdelovani osebni podatki, potem bo moral prevzeti vso odgovornost zaradi morebitnih kršitev določb ZVOP-
  48. Glede na vse navedeno menimo, da je ustrezneje zadevne podatke obravnavati kot osebne podatke in izpolniti zahteve zakonodaje, ki vendarle niso takšne, da bi jih bilo zelo težko izpolniti. S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka__________________________________________________________ 1 Ter seveda tudi s katere naprave (TV, tablica, mobilni telefon…), za kakšno vsebino gre (film, novice…).2 Glej tudi mnenje Delovne skupine iz člena 29 o legitimnih interesih kot pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov (mnenje št. 06/2014, dostopno na: http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2014/wp217_en.pdf): »As far as pseudonymisation and encryption are concerned, the Working Party would like to emphasise that if data are not directly identifiable, this does not as such affect the appreciation of the legitimacy of the processing: it should not be understood as turning an illegitimate processing into a legitimate one.« O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.