Mnenje o zaseženih elektronskih sporočilih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.08.2011 Številka: 0712-163/2011/2 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 22.8.2011 prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje v zvezi s postopkom Urada RS za varstvo konkurence (UVK), katerega pooblaščene osebe so na podlagi sklepa o preiskavi št. 306-90/2009-11 začele s preiskavo prostorov in dokumentacije. Kot ste pojasnili, naj bi uradne osebe vpogledale, nato pa tudi zasegle elektronska sporočila na prenosnih računalnikih, ki jih uporabljajo vaši zaposleni in nekateri zunanji poslovni partnerji, šlo pa naj bi tudi za povsem zasebna sporočila ali pa kombinacijo zasebne in službene vsebine. Zanima vas: • ali lahko UVK v postopku preiskave zaseže elektronska sporočila, ki so jih tretji posredovali vašemu podjetju oz. vašim zaposlenim, pri čemer vam te tretje osebe niso podale soglasja za izročitev teh sporočil UVK oz. nekatera sporočila vsebujejo tudi izrecno (pisno) opozorilo, da so zaupna ter nas sprašujete, ali je uporaba vsebine sporočil v postopku urada s stališča komunikacijske zasebnosti sploh dovoljena; • ali je vaša družba lahko kršilec pravic tretjih, ki so vam posredovali svoja elektronska sporočila in ste jih na zahtevo izročili uradnim osebam UVK; • ali je vaša družba lahko kršilec pravic oseb, ki sicer niso zaposlene v vaši družbi, uporabljajo pa vaš elektronski naslov, vaša družba pa je na zahtevo UVK izročila njihova poslana ali prejeta elektronska sporočila. Prav tako vas zanima, kakšne ukrepe ste dolžni kot potencialni kršitelj pravic iz naslova varstva osebnih podatkov in komunikacijske zasebnosti sprejeti, UVK vas je namreč pozval, da v zaseženih elektronskih sporočilih označite vsebine, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali osebne podatke, vendar menite, da to ni dovolj, saj lahko poseg v komunikacijsko zasebnost predstavlja seznanitev že s samo vsebino, kakor tudi že sam obstoj sporočila. Osebe, ki so omogočile pooblaščenim uradnim osebam UVK dostop do elektronske pošte so zapisniško sicer opozorile, da je vsebina sporočil na njihovi elektronski pošti poslovne in zasebne narave ali kombinacija obeh. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da mu niso poznane vse okoliščine in vsa dejstva v zvezi s postopkom UVK, ki ga omenjate, zato lahko neobvezno mnenje podamo le na podlagi informacij, s katerimi smo bili seznanjeni. V letu 2009 (Uradni list RS št.40/09) je bila sprejeta novela Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 s spremembami in dopolnitvami v nadaljevanju ZPOmK), ki je razširila pooblastila UVK pri preiskavi, in sicer lahko na podlagi
- odstavka
- člena ZPOmK pooblaščene osebe: - vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu podjetij in na drugem kraju, na katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona ali
- ali
- člena Pogodbe o Evropski skupnosti; - pregledujejo poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, poslovne evidence in druge podatke, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija); - odvzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali agencije. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali agencije, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek; - zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo; - zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni; - zahtevajo od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ali osebe zaposlene v podjetju ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano; - pregledajo listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb; - opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave. Ali je v navedenem postopku prišlo do kršitve informacijske zasebnosti (t.j. varstva osebnih podatkov), ki jo v Republiki Sloveniji opredeljuje
- člen Ustave RS, konkretizira pa ZVOP-1, na podlagi podanih informacij ni mogoče soditi, kakor tudi ne ugotoviti, ali je potrebno sprožiti postopek inšpekcijskega nadzora. Za takšno odločitev bi morali biti seznanjeni s podrobnejšimi podatki o tem, na kakšen način je sam postopek potekal, kateri osebni podatki so bili zajeti in na kakšni pravni podlagi, ali so posamezniki podali osebno privolitev za vpogled v elektronska sporočila, kje se zajeti osebni podatki hranijo in kako so zavarovani ter vsebino sklepa, s katerim je bila začeta preiskava. Na tem mestu je treba opozoriti na dvojno varstvo elektronske pošte. Dvojno varstvo pomeni, da so na ta način zbrani podatki varovani z določbami
- in
- člena Ustave RS.
- člen varuje vsebino,
- člen pa t.i. prometne podatke (naslov elektronske pošte prejemnika in pošiljatelja, naslov sporočila, datum in čas pošiljanja ipd.). Pooblaščenec v nadaljevanju podaja svoje stališče glede posegov v komunikacijsko zasebnost ob upoštevanju pogojev, ki jih določa Ustava RS. Nedvomno je, da mora UVK za učinkovito izvajanje zakonsko poverjenih nalog razpolagati z dovolj širokimi pooblastili za izvedbo preiskave, kljub temu pa Pooblaščenec opozarja, da navedena zakonska pooblastila ne morejo zaobiti strogih zahtev, ki jih glede dopustnosti posegov v komunikacijsko zasebnost opredeljuje Ustava RS. Kopiranje, odpiranje, pregledovanje in uporaba elektronske pošte posameznika pomeni poseg v njegovo zasebnost, in sicer v pravico do tajnosti pisem in drugih občil oz. t.i. komunikacijske zasebnosti, ki jo v razumni meri posameznik upravičeno pričakuje tudi na delovnem mestu. To obliko zasebnosti varuje Ustava RS v
- členu. Ustava RS v drugem odstavku
- člena opredeljuje kumulativno določene pogoje dopustnega posega v tajnost pisem in drugih občil, kadar gre pri tem tudi za poseg v zasebnost: 1) poseg je mogoč samo na podlagi določenega zakonskega pooblastila, 2) poseg mora ex ante odobriti sodišče, 3) poseg mora biti časovno omejen, 4) poseg je dopusten, če je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države (Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik); [avtorji [komentarja] France Arhar … et al.]. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, v nadaljevanju: »Komentar U RS«, str. 399). V drugem odstavku tega člena je torej določeno, da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Obseg zaščite komunikacijske zasebnosti iz
- člena Ustave RS izhaja iz potrebe po varovanju zaupnosti razmerij, v katere pri sporočanju stopa posameznik, in ne iz določene vrste, statusa ali lastništva uporabljenega občila, komunikacijskega sredstva (Komentar U RS, str. 392).
- člen varuje zaupnost pisem in drugih občil, glede katerih posameznik utemeljeno pričakuje zasebnost; v tajnost pisem in drugih občil ni mogoče poseči takrat, ko bi bila s tem kršena nedotakljivost človekove zasebnosti (Komentar U RS, str. 394). To pravico zagotavlja tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Zakon o ratifikaciji konvencije s protokoli, Uradni list RS, mednarodne pogodbe, št. 7/94; v nadaljevanju: EKČP). Pravica do komunikacijske zasebnosti obsega tajnost vseh vrst občil in s tem varuje tajnost komunikacije, ki je posredovana s katerimkoli komunikacijskim sredstvom. Namen tega varstva je v preprečevanju, da bi se kdorkoli seznanil z vsebino posredovanega sporočila. Prav tako pa ta pravica zagotavlja svobodo komuniciranja, ki se izraža kot svobodna odločitev posameznika o tem, komu in kako bo določeno sporočilo posredovano, iz česar izhajajo prepovedi nesorazmernih poseganj v posameznikovo odločitev, kako, kdaj in s kom bo komuniciral. Ključno za poseg v to pravico je, da je zakon, ki takšen poseg dovoljuje, posebej jasen in določen, da je delovanje državnih organov na njegovi podlagi predvidljivo. Določno je treba v zakonu opredeliti, kdaj je poseg nujen, ker dokazov ni mogoče pridobiti na drug način ali je to nesorazmerno težko. Po
- odstavku
- člena Ustave RS lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivosti človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Ključni ustavnosodni test, ki ga je potrebno uporabiti pri ocenjevanju dopustnosti posega v pravico do zasebnosti na splošno in posebej glede tajnosti pisem in drugih občil v primerih, ki niso že vnaprej urejeni z zakonom, je, kot izhaja iz Komentarja U RS (stran 401), kriterij, ki ga je prvo uporabilo vrhovno sodišče ZDA – razumno pričakovanje zasebnosti (»reasonable expectation of privacy«). Pozneje se je sintagma »razumnega pričakovanja zasebnosti« pojavila tudi v judikaturi ESČP v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (
- 1997, Reports, 1997-III). V odločitvi iz leta 1997 je doktrino izrecno prevzelo tudi slovensko US (odl. US VI, 158). Ključna maksima ustavnega varovanja zasebnosti je, da pravo (ustava) ne ščiti zgolj prostorov, lastnine ali lastnikov, temveč posameznike, ki v določenem trenutku, v določenem prostoru ali pri določenem ravnanju (upravičeno) pričakujejo svojo zasebnost. Takšen poseg bi bil lahko izveden le pod v ustavi določenimi pogoji, kar primarno pomeni, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivosti človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Bistveno je, da posameznik (pošiljatelj ali sprejemnik sporočila) pri svojem ravnanju upravičeno pričakuje zasebnost glede vsebine sporočila. Poseg v omenjeno pravico je v odsotnosti izpolnjenih pogojev iz
- odstavka
- člena prepovedan vsem, na prvem mestu pa državi, ter tudi drugim posameznikom (Komentar Ustave RS, str. 398). To varstvo je priznano vsem osebam, saj Ustava RS ne razlikuje med zasebnostjo v zasebni ali službeni sferi. Povedano enostavno za pravico do komunikacijske zasebnosti lastništvo komunikacijskega sredstva ni odločilno. Določba drugega odstavka
- člena ZPOmK-1 ne konkretizira posega v pravico do komunikacijske zasebnosti, zato takšen poseg (v vsebino komunikacij) po mnenju Pooblaščenca ni dovoljen. Določba namreč med pojavnimi oblikami možne preiskave ne določa izrecno tudi obdelave elektronske pošte. Vsakršen poseg v temeljno človekovo pravico mora biti v skladu z zahtevo po sorazmernosti in pravni določnosti, kot temeljnima prvinama pravne države in z zahtevo iz
- člena Ustave RS: poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti bi moral biti vnaprej določen tako, da bi omogočal predvidljivost situacij, v katerih je poseg dopusten in v kakšnem obsegu. Še bolj pomembno pa je, da po mnenju Pooblaščenca veljavna dikcija ustavne določbe (
- Člena) ne daje možnosti zakonske širitve posegov v zasebnost komunikacij, če ne gre za primere, ko je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države in je časovno omejen poseg odrejen s sodbo odločbo. Na tej podlagi pooblaščenec ocenjuje, da ne glede na to, da ZPOmK sicer daje zelo široka preiskovalna pooblastila UVK, ne more zadostovati tudi za poseg v komunikacijsko zasebnost. Ustavnoskladna razlaga pooblastil zavezanca na podlagi ZPOmK pri opravljanju preiskave po mnenju Pooblaščenca namreč ne omogoča poseganja v elektronsko pošto posameznih zaposlenih. Po mnenju pooblaščenca bi moral UVK za tovrsten poseg izpolniti tudi vse ostale pogoje, ki jih določa
- odstavek
- člena Ustave RS, t.j. razpolagati z ustrezno odločbo sodišča, da se za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pooblaščenec pri tem opozarja na sorodno ureditev v Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/2007-UPB4, s spremembami in dopolnitvami; ZKP). Ta namreč v 219.a členu določa, da policija lahko opravi preiskavo elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (elektronska naprava), kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice, zaradi pridobitve podatkov v elektronski obliki, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke: - na podlagi katerih je mogoče osumljenca ali obdolženca identificirati, odkriti ali prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek, ali - ki jih je mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku. Preiskava se opravi na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost (uporabnik), ali na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, izdane na predlog državnega tožilca. Pooblaščenec ne vidi utemeljenih argumentov, s katerimi bi lahko podkrepili trditev, da lahko UVK poseže v ustavno zagotovljeno pravico to komunikacijske zasebnosti pod milejšimi pogoji kot policija v kazenskem postopku, upoštevaje dejstvo, da je prisilen poseg dopusten zgolj v primerih, ko je nujen za namene uvedbe ali poteka kazenskega postopka ali za varnost države (torej nikakor ne za primere, ko bi bil poseg potreben za vodenje inšpekcijskega postopka ali postopka o prekršku). Glede na navedeno menimo, da široka pooblastila UVK iz
- člena ZPOmK sicer omogočajo, da lahko pregledujejo poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, poslovne evidence in druge podatke, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni ter da odvzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali UVK, vendar pa navedena pooblastila ne dopuščajo posegov v vsebino elektronskih sporočil, pri katerih posamezniki razumno pričakujejo zasebnost. Glede vaših ostalih vprašanj, kjer nas sprašujete o vaši morebitni odgovornosti za to, da ste uradnim osebam UVK omogočili dostop do zahtevanih podatkov pa je Pooblaščenec mnenja, da z izvrševanjem odredb organa s preiskovalnimi pooblastili niste storili kršitev po ZVOP-1, da pa to ne izključuje možnosti podaje kazenskih ovadb, zasebnih in odškodninskih tožb posameznikov proti UVK, ki bi menili, da je v postopku prišlo do neustavnih posegov v njihovo pravico do komunikacijske zasebnosti. Glede morebitne kršitve pravice do informacijske zasebnosti pa bi, kot že navedeno zgoraj, za presojo potrebovali več podatkov. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026